Stojan Žitko/Mo.Z./STA
Zagreb - Kljub okrepljenim pritiskom na Ljubljano bo le čudež lahko pripeljal do tega, da bi slovenska stran sprejela sporazum, ki bi odpravil blokado hrvaških pogajanj z EU, ocenjuje Novi list. Večernji list pa poudarja, da Hrvaška ne bo sprejela večje spremembe predloga evropskega komisarja Ollija Rehna.
Hrvaška se je zadržano odzvala na spremenjeni predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna, o predlogu se ne bo izrekala, dokler nanj ne bo odgovorila Slovenija, piše Novi list. "Hrvaška bo sprejela zgolj rešitev, ki je v skladu s pravili mednarodnega prava, obenem pa je opogumljena z močno podporo evropskega predsedniškega tria, Francije, Češke in Švedske, ki vztraja pri odpravi slovenske blokade v četrtek ali najpozneje v petek, zadnji dan vrha Evropske unije," dodaja reški časnik.
Nadaljuje, da so hrvaški pravni strokovnjaki dobili v pregled pet strani modificirane različice Rehnovega predloga. "Sicer pa je možno, da se hrvaška stran sploh ne bo uspela odzvati, ker niti nova Rehnova različica ne zadovoljuje nenasitnosti slovenskega političnega vrha," izpostavlja časnik. Dodaja, da le premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar kažeta določen optimizem, medtem ko ostali večinoma zavračajo predlog, kar še enkrat potrjuje, da "je Pahor postal talec lastne avanturistične politike".
Večernji list poroča, da v Bruslju niso sprejeli slovenskega amandmaja, da bi se zagotovil dotik z odprtim morjem. "Da bi Slovencem pomagali prepričati javnost, so namesto besede stik zapisali besedo spoj (junction). Sicer po mednarodnem pravu spoj lahko dojamemo le kot pristop," pojasnjuje zagrebški časnik.
Dodaja, da ni sprejeta niti večina ostalih slovenskih zahtev, kot sta načelo pravičnosti ex aequo et bono in odprava blokade hrvaških pogajanj šele, ko bi sporazum ratificirala oba parlamenta. Za Hrvaško je slabše le sprejetje slovenske zahteve, da treh sodnikov ne bo imenoval predsednik Meddržavnega sodišča, temveč Rehn. Večernji list opozarja, da hrvaška vlada nima mandata, da bi sprejela večje spremembe Rehnovega predloga, ki ga je sprejel sabor. "Trio EU si želi, da bi sporazum o deblokadi dosegli v času vrha ta teden ter da ga premiera Ivo Sanader in Borut Pahor podpišeta na kraju dogodka," sklene Večernji list.
O Rehnovem dokumentu najprej vlada (iz sredine tiskane izdaje Dela)
Evropsko posredovanje v sporu zaradi meje med Slovenijo in Hrvaško se lahko ugodno razplete v razmeroma kratkem času, če bosta državi zmogli dovolj moči za premostitev svojih zadržkov. Medtem ko za Slovenijo velja, da je z zadnjim predlogom evropske komisije, ki ga je v ponedeljek predstavil komisar
Olli Rehn, precej bolj zadovoljna kot Hrvaška, je vendarle treba še počakati.
Včeraj so pravniki v Ljubljani še temeljito proučevali Rehnov predlog. V njem so iskali predvsem natančnejšo vsebino nekaterih terminov in ugotavljali, ali novi dokument upošteva tudi slovenske zahteve, denimo po prostem dostopu do odprtega morja. Preverjajo tudi, kako je omembo nacionalnega interesa mogoče razumeti tudi v kontekstu slovenskih zahtev po pravični ureditvi vprašanja meje.
Pri tem je mogoče izhajati iz prvih izjav ministra za zunanje zadeve
Samuela Žbogarja v Bruslju, češ da je Rehn upošteval nekatere predloge Slovenije; slišati pa je, da si bo Slovenija v prihodnjih dneh prizadevala doseči, da bi morali obe državi sklenjeni sporazum tudi ratificirati v parlamentih, kar zdaj v predlogu menda ni zapisano. V slovenskem primeru to pomeni, da bi ga morali podpreti najmanj dve tretjini poslancev, zato je tudi tako pomembno, kako se bo nanj odzvala največja opozicijska stranka.
Slovenska vlada bo po napovedih že danes razpravljala o novem Rehnovem predlogu. Domnevati je mogoče, da s tem ne bo imela težav, saj so se doslej njegovi zadnji različici postavile po robu le nekatere opozicijske stranke, čeprav bodo dokument - tako kot vsi drugi - uradno šele dobile. Po vladni seji pride na vrsto tudi (zaprta) razprava v državnozborskem odboru za zunanjo politiko, ki pa včeraj še ni bila sklicana. Hrvaška pa menda uradno celo namiguje, da ni nikakršnega novega predloga; to seveda pomeni, da ostaja pri svojih dosedanjih stališčih.