Tiskane izdaje
Potem ko je potres leta 2004 poškodoval 685 stavb, jih je pred napovedanim koncem obnove prišla na vrsto slaba polovica. Veliko upravičencev se ni odločilo za obnovo ali pa so si premislili. Zlatki Vertelj so junija lani porušili sto let staro hišo in na istem mestu začeli graditi novo. Konec tedna bi gradnjo morali končati, a se bo rok podaljšal. Poleg tega opozarja na težave pri gradnji, ki da so se začele že z zamikom hiše in posledičnimi težavami pri dokončanju strehe. Družina opozarja še nekatera slabo izvedena zaključna dela, kot so polaganje keramike, poškodovana protipožarna vrata, nizka balkonska ograja in napačen strešni naklon. Kljub vsemu Verteljeva pravi, da so zadovoljni, težko pa prebavi odnos odgovornih in izvajalcev, ki jo prepričujejo, da jim določenih stvari pri gradnji novega doma niti ni treba vedeti, ker da gre za državni denar. »Nisem klošar, ki je bil pred potresom brez vsega. Imela sem hišo in apartma. Do nas so bili izvajalci nedostopni in včasih tudi žaljivi. Kadar bodo dela opravljena, kot morajo biti, ko bodo naredili strokovno, da bodo popravili stvari, ki nas motijo, se bomo vselili. Šli bomo v naš lastni dom v narekovajih, ker nimam več občutka, da je moj dom,« je dejala.
»Težave zaradi spreminjanja želja«
V državni tehnični pisarni poudarjajo, da težav med lastniki in izvajalci običajno ni zaradi slabe kakovosti del. »Imamo vse instrumente proti izvajalcu, da zagotovimo ustrezno kakovost. Tudi po gradnji je za vsak objekt pridobljena bančna garancija, ki zagotavlja odpravo pomanjkljivosti. Težav v glavnem nastajajo, kadar lastniki spreminjajo želje med gradnjo,« je povedal vodja DTP Mitja Pekeč. Gradnja enostanovanjskih objektov poteka po sistemu funkcionalni ključ v roke. »Investitorji se kljub našim stalnim opozorilom in opozorilom nadzora ne zavedajo, kaj lahko njihova zahteva po spremembah predstavlja. Pri konkretnem primeru ne gre za nekakovostno gradnjo, gre za manjše lepotne pomanjkljivosti, ki so preprosto odpravljive, in če so takšne, da so v nasprotju s standardi, bodo tudi odpravljene.«
Popotresna obnova v Posočju je doslej stala 59 milijonov evrov. Do konca obnove naj bi iz proračuna zagotovili še 11 milijonov evrov. Zdaj dela potekajo še na 30 gradbiščih (13 stanovanjskih objektov, objekt v javni uporabi, večstanovanjski objekt, poslovno-stanovanjski objekt, sedem sakralnih objektov, planinski dom, izvaja pa se tudi šest intervencijskih odstranitev objektov, ki ogrožajo okolico). Od tega je 12 objektov že dokončanih in čakajo na uporabna dovoljenja. »V fazi projektiranja in v drugih predhodnih delih je še 91 objektov. Za te objekte tudi menimo, da so lastniki zainteresirani za obnovo. Predvideno je, da se bo projekt popotresne obnove končal konec leta 2018, postopki od projektiranja, urejanja financiranja in do fizičnega konca gradnje pa trajajo povprečno dve leti. Kaj bo po letu 2018, ne vemo. Zato je že danes skrajni čas za začetek postopkov,« opozarja Pekeč.
