Idrija samo še korak do Unesca

Idrija – Unescov svetovalni organ Icomos, ki pripravlja strokovno poročilo o vpisih na seznam svetovne dediščine, je objavil pozitivno oceno špansko-slovenski nominaciji za vpis rudnikov Almaden in Idrija na omenjeni seznam.

Najstarejše slovensko rudarsko mesto tretjič sodeluje v mednarodni nominaciji, Mednarodni svet za spomenike in spomeniška območja (Icomos) pa je tokrat Idriji in Almadenu prvič namenil popolno podporo, medtem ko je za prva dva poskusa zaradi pomanjkljivega dosjeja predlagal odložitev sprejemanja za leto dni. Rudnikoma je nato na kongresih Unesca v Sevilli in Brasilii za vpis na seznam obakrat zmanjkal vsega en glas.

Icomos je včeraj v poročilu ocenil, da analiza nominacije upravičuje vlogo za vpis nekdanjih dveh največjih rudnikov živega srebra na svetu na Unescov seznam svetovne dediščine, saj da sta dokazala svojo izjemno univerzalno vrednost. O nominaciji bo letni Unescov kongres odločal konec junija v ruskem St. Peterburgu, tokrat pa so za Almaden in Idrijo novice bistveno bolj spodbudne, saj popolno podporo Icomosa na kongresu zavrnejo v izjemno redkih primerih.

»Gre za pomemben korak naprej in lahko rečemo, da je Idrija bliže vpisu na ta seznam. Pozitivno strokovno mnenje je velika spodbuda, da se kar najbolj potrudimo, da speljemo postopek do konca. A treba je opozoriti, da še ni čas za praznovanje, ker moramo počakati na končni sklep pristojne komisije Unesca,« je dejal minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. Po njegovem bi nekdaj drugi največji rudnik živega srebra na svetu z vpisom na Unescov seznam dobil določene vire prihodkov, ki bi omogočili, da bi zanj bolje skrbeli. Slovenija ima na Unescovem seznamu Škocjanske jame in kolišča na Barju, medtem ko je v načrtu za vpis na seznam tudi Plečnikova Ljubljana.

Idrija si že od leta 2006 prizadeva prebiti na seznam svetovne dediščine, potem ko je Slovenija pripravljala medcelinsko nominacijo skupaj s Španijo, Mehiko in Perujem. Po odstopu nezanesjivih južnoameriških partnerjev sta se za samostojno kandidaturo pod naslovom Dediščina živega srebra odločila omenjena rudnika, ki dosjeja nista zaključila z zgodovinskim postopkom emalgamacije, temveč sta problematiko živega srebra razširila na sedanjost, ko Evropska unija povsem prepoveduje uporabo te kovine. OZN za prihodnje leto sicer napoveduje tudi sprejetje svetovne konvencije o živem srebru.