Idrijo bo predstavljalo 80 elektronov

Logotip, s katerim se bosta predstavljala tako Idrija kot španski Almaden, je delo študenta arhitekture Ambroža Bartola.

sob, 13.01.2018, 14:00

Idrija – Po skoraj šestih letih od vpisa rudarske Idrije na seznam Unescove svetovne dediščine je mesto zdaj skupaj s španskim Almadenom vendarle dobilo logotip, s katerim bo lahko nadgradilo svojo podobo. Doslej Unescov znak turistov še ni prepričal.

Slovensko-španska komisija je iskala zamisli z mednarodnim natečajem. Končni logotip dediščine dveh mest, kjer sta nekoč delovala največja rudnika živega srebra na svetu, je na papir spravil študent fakultete za arhitekturo Ambrož Bartol. Po proučevanju zgodovine povezanih rudnikov je nazadnje za skupni imenovalec živo srebro razstavil na prafaktorje. Logotip je tako grafični zapis atoma živega srebra, ki je sestavljen iz 80 elektronov v šestih plasteh. »Ideja je bila, da bi poenostavil in poudaril princip delovanja narave ter ga spravil v čisto grafično podobo, hkrati pa logo govori o igrivosti živega srebra. Sam po sebi ni vsiljiv, a kljub temu ostaja prepričljiv kot krovna podoba, ki bo družila vse produkte, povezane z živim srebrom in njegovo tradicijo,« poudari zadovoljni Bartol.



Omejena raba Unescovega logotipa

V Idriji in Almadenu so po vpisu ocenili, da Unescov znak ne bo dovolj, saj je njegova uporaba dovoljena le v promocijske in nekomercialne namene. »Uporaba Unescovega logotipa je za zasebnike, podjetnike ali turistične ponudnike zelo omejena. Za promocijo svojih izdelkov ga ne smejo uporabljati,« pojasnjuje Martina Pišlar iz idrijske občinske uprave, članica koordinacijskega odbora Unesca Idrija Almaden. Novi logotip pa bo lahko krasil tudi zasebne ponudbe, kot so idrijski žlikrofi ali čipke. »Vendar zgolj v povezavi z Unescovo dediščino in promocijo,« pojasnjuje. Idrijski župan Bojan Sever pravi, da je bilo treba na logotip dolgo čakati in da hkrati čaka še na prave rezultate, ki jih lahko prinese Unesco: »Če se je občina pred leti odločila za nominacijo, danes nekateri pričakujejo, da bi morala kuhati še žlikrofe. Toda občina lahko zgolj ustvarja priložnosti, ki jih morajo izkoristiti ljudje, ki tukaj živijo. V zadnjem času se sicer premika v pravi smeri.«

Od poletja 2012, ko je bila Idrija uvrščena na prestižni seznam, se Unesco v turističnem pogledu še ne obrestuje. Glede na statistiko rudniškega muzeja Antonijev rov je obisk celo upadel, lanski rezultat pa spet napoveduje boljše čase – tudi zaradi tujih obiskovalcev. »Na splošno še ne moremo govoriti, da Idrijo turisti obiskujejo zaradi Unesca,« pove direktorica Centra za dediščino živega srebra Idrija Tatjana Dizdarevič. Skoraj 5000 ljudi se je lani namenilo tudi v prenovljen objekt nekdanje topilnice, a direktorica Mestnega muzeja Idrija Ivana Leskovec meni, da se je na ta račun zmanjšal obisk na gradu Gewerkenegg.

Prijavi sovražni govor