Imajo socialno pomoč, a jim je ne morejo nakazovati

Ljubljana – Približno 1500 prejemnikom denarne socialne pomoči so banke zaradi dolgov, izvršb in drugih razlogov zaprle bančne račune, zato jim centri za socialno delo nimajo kam nakazovati ta denar, ki večini med njimi zagotavlja osnovno preživetje. Pri pristojnem ministrstvu so že pred enim letom napovedovali rešitev, a te še zdaj ni.

»Če je bila na začetku, pred poldrugim letom, to majhna težava, samo na nekaterih območjih, najpogosteje na Štajerskem, se zdaj množično pojavlja tudi drugje. Tako prejemnikom denarne socialne pomoči kot centrom za socialno delo povzroča ogromno preglavic. Nevzdržno je, da ljudje ne morejo priti do svojega denarja,« je opozorila Darja Kuzmanič Korva, sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo (SCSD), kjer se zavzemajo za ustanovitev nekakšnih »socialnih računov«, po vzoru iz tujine, na katere bi posameznik, ki nima bančnega računa, prejemal samo denarno socialno pomoč (DSP) in druge socialne transferje, ki mu pripadajo, denimo otroški dodatek, varstveni dodatek ali državno štipendijo.

»Vodenje transakcijskih računov banke seveda zaračunavajo. Upravičenci do DSP imajo pogosto blokirane račune zaradi dolgov, izvršb ... Čeprav je DSP izvzeta iz izvršbe, se zgodi, da banke posežejo po tem znesku, če tega nočejo, pa včasih pač zaprejo račun,« je razložila Sendi Murgel, pravnica na SCSD.

Ljudi, ki jim nimajo kam nakazovati denarja – za mnoge edini prihodek sploh – pa je iz meseca v mesec več. Pri SCSD se čudijo, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) še ni ukrepalo.

Tudi pobuda državnega sveta

Darja Kuzmanič Korva je na ta problem opozorila tudi kot svetnica v državnem svetu. »Ministrica Anja Kopač Mrak je že novembra lani izjavila, da MDDSZ razume težavo upravičencev in da bi bilo treba zanje omogočiti odprtje posebnega računa, ki bi ga na primer poimenovali socialni račun. Na to temo je potekal sestanek s predstavniki Banke Slovenije, Združenja Bank Slovenije ter ministrstev za pravosodje in finance. Dogovorjeno je bilo, da Združenje bank, skupaj z Banko Slovenije, prouči možnost, da Republika Slovenija za osebe, ki zaradi izvršb drugače ne morejo urediti svojih računov, odpre poseben račun, kamor bi MDDSZ nakazoval javna sredstva ter banki posredoval seznam upravičencev in zneske. Tako bi posameznik lahko dvigal denar, ki bi bil izvzet iz izvršbe. Ministrica je takrat pojasnila, da pričakujejo, da bodo vse potrebne podrobnosti dogovorjene najkasneje v prvi polovici decembra 2013, a se do danes to še ni zgodilo,« je razložila sekretarka SCSD in dodala, da banke ne zapirajo računov samo zaradi izvršb, temveč tudi zato, ker upravičenci nimajo drugih prilivov kot izplačila pravic iz javnih sredstev. Med drugim je navedla še, da je Poštna banka Slovenije začela take račune množično zapirati, kar ni zanemarljivo. Za to, da ljudje sploh pridejo do denarja, da lahko preživijo, se centri za socialno delo znajdejo na takšne in drugačne načine. Avgusta je tako kar 1372 upravičencev dobilo izplačila v »funkcionali«, kot se izražajo v žargonu.

Rešitev še iščejo

Na MDDSZ so nam odgovorili, da še iščejo ustrezno rešitev za ureditev problematike tistih, ki prejemajo denar z uveljavljanjem pravic iz javnih sredstev in imajo izvršbo na svojih računih. »Pri iskanju rešitve upoštevamo, da je izhodiščno število 10.000 uporabnikov. Podatki namreč kažejo, da 1600 upravičencev prejema denarno socialno pomoč v funkcionali, to so upravičenci, ki ne morejo imeti bančnega računa, niti ga nimajo njihovi družinski člani. Veliko več pa je tistih, ki imajo račun, a jim od prejete denarne socialne pomoči banke trgajo stroške vpogleda,« so pojasnili na MDDSZ.

Proučujejo več možnosti – izplačevanje prejemnikom na dom, možnost dviga sredstev na pošti ali pa predplačniške kartice. Vsekakor pa bo treba rešitev izbrati v postopku javnega razpisa. Kar zadeva »socialne račune«, še iščemo najustreznejšo možnost, ki bi bila tudi finančno najbolj sprejemljiva. Dokončne odločitve glede tega še nismo sprejeli,« še pojasnjujejo na MDDSZ.

Kako blizu je rešitev, bo odvisno od denarja. Delovanje »socialnih računov« oziroma izdelavo kartic ali raznašanje gotovine bo moralo plačati ministrstvo. Koliko bo to stalo, se še ne ve, po ocenah poznavalcev pa bodo zneski v nekaj deset tisoč evrih. Če bo vsota zelo visoka in rezerve ne bodo mogli najti v proračunu, se utegne zgoditi, da bodo centri za socialno delo pri spopadanju s to težavo še naprej prepuščeni lastni iznajdljivosti.