Kako bomo sprejeli prvo skupino beguncev?

Vsaka država EU je lahko izrazila svoje prioritete; Slovenija, na primer, da bi prišle družine z majhnimi otroki. »A želja ni odločilna.«

Mon, 21.03.2016, 09:00

Ljubljana - Aprila naj bi Slovenija v okviru premestitve sprejela prvo skupino prosilcev za azil iz Grčije in Italije. V dveh letih jih bo skupaj 567. Kako bo to potekalo, nam je razložila Nina Gregori, direktorica direktorata za notranje zadeve, migracije in naturalizacijo na MNZ.

Kdo so ljudje, ki bodo prišli? Po kakšnem ključu bodo izbrani?

To so prosilci za mednarodno zaščito, ki so v Italiji ali Grčiji in prihajajo iz držav z več kot 75 odstotki priznanih prošenj za mednarodno zaščito v EU. To so Sirija, Irak, Eritreja, Svazi, Jemen, Srednjeafriška republika in Bahrajn.

Italijanski in grški organi bodo, s pomočjo evropskih agencij Frontex in EASO, opravili prvo fazo identifikacije in pripravili azilni dosje za vsako državo posebej. Vsaka država članica lahko pošlje svojega oficirja za zvezo, ki lahko varnostno preveri posameznika.

Je Slovenija sporočila, koga bi raje sprejela?

Vsaka država članica je lahko izrazila svoje prioritete; Slovenija, na primer, da bi prišle družine z majhnimi otroki. Vendar pravna podlaga omogoča Grčiji in Italiji, da sami določita, kdo bo kam premeščen. Mogoče je bilo dati priporočilo, vprašanje pa je, koliko bo upoštevano.

Ali so to ljudje, ki so izrazili željo, da bi prišli v Slovenijo?

Po pravni podlagi prosilci za azil nimajo možnosti izbirati, v katero državo bodo preseljeni, kar so zelo kritično ocenili v evropskem parlamentu in civilni družbi. Vendar evropski azilni sistem, posebno dublinska uredba, preprečuje tako imenovani azilni šoping. Celotna EU je območje varnosti in zaščite. S primeri, ki smo jim bili priča v zadnjih mesecih, s tranziti do ciljne države, je bila ta uredba na hudi preizkušnji.

Boste za teh 576 ljudi kako prilagodili azilne postopke?

Postopki bodo potekali standardno v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti. A ker bo že prej potekal izbor ljudi in bosta identiteta in država izvora potrjeni, bo hitreje. Pri postopku se vedno ugotavljajo objektivne in subjektivne okoliščine pregona. Objektivne okoliščine pomenijo, od kod človek prihaja. Pri teh ljudeh bo to popolnoma jasno. Torej bo treba preveriti le še individualne okoliščine, zakaj je bil konkreten človek preganjan.

Lani je bilo 45 priznanih statusov. Bo integracija 567 ljudi izziv? Kako jim boste pomagali?

Pripravili bomo dodaten orientacijski program v azilnem domu, kjer nam bo pomagala na javnem natečaju izbrana nevladna organizacija, da jim predstavimo Slovenijo, njihove pravice in dolžnosti ter okolje, kjer bodo živeli. Potekal bo intenzivno tri mesece, z osnovnim jezikovnim tečajem, potem bodo šli prek svetovalca za begunce v redno integracijsko shemo in nadaljnji jezikovni tečaj. Ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve ter za izobraževanje bosta pripravili posebne projekte za vključevanje na trg dela in v izobraževanje.

Kakšni so finančni okviri?

Začetno integracijo sofinancira Evropski sklad za integracijo (AMIF), pri tem bomo iz evropskih sredstev za vsakega človeka dobili glavarino 6000 evrov. Ta nam bo, po grobih izračunih, zadoščala za eno leto in pol osnovne oskrbe posameznika. Relokacija bo potekala dve leti. Nastanitev v azilnem domu in integracija vseh 567 ljudi bo stala predvidoma osem milijonov evrov. Od tega bo delež iz evropskih sredstev.

Dvajset ljudi se bo trajno preselilo v Slovenijo iz tretjih držav.

Shema preseljevanja je pod okriljem Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) in poteka že od konca druge svetovne vojne. UNHCR skrbi za to, da se ljudje, ki bežijo pred preganjanjem iz domovine in se v velikem številu naselijo v soseščini, kot je zdaj s Sirci v Turčiji, Libanonu in Jordaniji, na podlagi letnih kvot preselijo v države, ki sodelujejo v tej shemi. Tradicionalno sta največji sprejemnici Kanada in ZDA. Za Slovenijo pa bo to prvič. Pripravili smo razpis, da bi dobili partnerja, ki bi za te ljudi poskrbel že od začetka. V partnerstvu bi poskušali ljudi integrirati po novem načelu. Tudi postopek za priznanje zaščite bi izpeljali pri nas.

Preseljenih bo precej manj kot premeščenih. Zakaj?

Premestitev je mehanizem solidarnosti znotraj EU, za kar obstaja podlaga v pogodbi EU. Preselitev (država dobi po 10.000 evrov na osebo, op. a.) pa je način pomoči državam in osebam, ni pa mednarodna obveznost. Gre za odločitev države, da sodeluje.

Zadnje tedne se je zelo povečalo tudi število vlog v Sloveniji.

Od 17. septembra 2015 do 8. marca 2016 je za azil zaprosilo 518 ljudi, v vsem letu 2015 pa 277. Struktura prosilcev se je precej spremenila, veliko je družin z majhnimi otroki. Večinoma so iz Sirije, Iraka, Afganistana in Pakistana.

Povezane novice

Pahor: Skupna rešitev brez relokacije prebežnikov ni mogoča
18. February ob 13:46
Kot je opozoril, smo na križišču, na katerem se ne odloča le o rešitvi begunske krize, ampak tudi o prihodnosti Evropske unije.
Prijavi sovražni govor