Najpomembnejša sta odprta glava in srce, vse drugo se da pridobiti na fakultetah.

Ljubljana – Tisto, kar udeležence informativnih dni že na prvi pogled loči na kandidate za srednješolski in za terciarni študij, je spremstvo vsaj enega od staršev pri prvih – a včeraj smo videli tudi nekaj bodočih brucev s starši.

Vsi pa so bili po nekaj urah enako obloženi z informacijskim gradivom. Več razlik je med šolami, ki včeraj in danes gostijo bodoče dijake in študente. Te se jim namreč poskušajo prikazati s kar se da zanimivimi dejavnostmi.

Tako je na Pravni fakulteti PF Univerze v Ljubljani (UL) mednarodni študentski strokovni dogodek, ki spada v okvir prestižnega arbitražnega tekmovanja s področja mednarodne gospodarske arbitraže Willem C. Vis, ki je vsako leto (letos že devetnajstič) na Dunaju in v Hongkongu. Dunajskega tekmovanja pred arbitražnim tribunalom se redno udeležujejo ljubljanski študenti prava, letos pa so sami prvič organizirali predtekmovanje, na katerem so še ekipe pravnih fakultet z mariborske, torinske in zagrebške univerze ter centralne evropske univerze (CEU) iz Budimpešte.

Nastja Merlak, študentka zaključnega letnika PF UL, ena od organizatorjev predtekmovanja, ki se bo končalo danes popoldne, nam je včeraj povedala, da bi radi tudi s to dejavnostjo bodočim študentom predstavili kakovost njihovega študija: »Upamo, da bo predtekmovanje postalo tradicionalno in da bomo sčasoma privabili vse več ekip. To bo prispevalo k ugledu PF in UL, našim študentom pa omogočilo še bolj uspešno tekmovanje. Čeprav so priprave na Willem C. Vis naporne in študentskim tekmovalcem vzamejo leto dni časa, je kandidatov vsako leto več. Dobro poznavanje gospodarskih arbitražnih postopkov nam namreč odpira zanimive službene priložnosti, tudi sama si želim delati na tem ali katerem drugem področju alternativnega reševanja sporov.« Na naše vprašanje, kakšne lastnosti mora imeti kandidat, ki se odloči za študij prava, je zgovorna Nastja izstrelila odgovor: »Imeti mora širok spekter zanimanja, predvsem za odnose z ljudmi. Mislim, da sta tudi tu, tako kot na skoraj vseh študijskih področjih, najpomembnejša odprta glava in srce, vse drugo se da pridobiti na fakultetah.«

Tudi devetošolci so se včeraj (in še danes) razpršili po slovenskih srednjih šolah. Najprej gredo po navadi po podrobnejše informacije na šolo, ki je na njihovem seznamu želja prva in tudi dovolj blizu doma, nato nekateri obiščejo še druge šole iz svojega ožjega izbora. Priložnosti je sicer za vse, kolikor jih letos končuje osnovno šolo, več kot dovolj, saj je na srednjih šolah razpisanih dobrih 22.000 mest. Vendar to ne pomeni, da bodo lahko vsi prišli na želeno šolo.

To med drugim velja za Gimnazijo Bežigrad, o kateri je znano, da je nanjo težko priti, saj se nanjo vpisujejo le najboljši učenci. Samo v prvem včerajšnjem terminu je po informacije prišlo 351 kandidatov, kar je precej več kot lani. S starši vred jih v obeh dnevih pričakujejo skoraj 1500 in mnoge med njimi je verjetno zavedel podatek, da ta gimnazija lani ni imela omejitve vpisa. To se letos, ko ne bodo imeli dodatnega oddelka, in glede na veliko zanimanje, kot opozarjajo, najbrž ne bo ponovilo (na voljo imajo 196 mest).

Večina bodočih dijakov pa vendarle lahko izbira svojo bodočo šolo oziroma program in šolski centri si različno prizadevajo, da bi jih pritegnili. Zaradi upada srednješolske generacije in sistema financiranja, v katerem šteje vsak dijak, so razmere vse bolj podobne tistim v visokošolskem prostoru. Zato opozorilo študentske organizacije precej velja tudi za bodoče dijake: pridobijo naj čim več informacij iz različnih virov. Podatki, ki jih na šolah nizajo na informativnih dnevih, naj ne bodo edino merilo.

Kot opažajo ravnatelji, sicer večina kandidatov pride na informativne dneve že odločenih. Veliko podatkov že imajo, prihajajo le po splošni vtis in kakšne podrobnosti. Na odločitev za vpis na katero od poklicnih in strokovnih šol morda lahko vpliva predstavitev dela v morebitnem bodočem poklicu. Na gimnazijah razlike v programih niso tako izrazite, zato šteje dodatna ponudba: način ocenjevanja, število ekskurzij, organizacija priprav na maturo, projekti, izbor izbirnih vsebin ipd.

Čeprav se delež dijakov, ki se vpisujejo v gimnazijske programe, zadnja leta zmanjšuje, je še vedno razmeroma velik (dobrih 33 odstotkov generacije) in se glede na razpisani delež mest (34,7 odstotka) ne bo zmanjšal. Največji delež vpisanih (več kot 38 odstotkov) naj bi sprejele srednje strokovne in tehniške šole, medtem ko imajo srednje poklicne šole letos razpisanih slabo četrtino mest, kar je najmanj v zadnjih letih.