Tiskane izdaje
Ljubljana – Kakšni bodo poklici in delovna mesta v prihodnosti, ni jasno. V sodobnih družbah se poklici spreminjajo, izumirajo in se porajajo novi, države pa že dolgo ne ustvarjajo več dovolj delovnih mest. Od iznajdljivosti in kančka sreče je odvisno, ali bomo lahko živeli od svojega dela. A znanje in izobrazba sta še vedno morda najpomembnejša.
Nekoč je veljalo, da posameznikovo identiteto določa, kaj je po poklicu: je zdravnik, pravnik, bankir. Njegova vrednost je bila odvisna od tega, kako dober je pri opravljanju tega dela. Zdaj v ospredje prihajajo veščine in spretnosti. Te lahko mladi dobijo v šoli in zunaj nje. A že zdaj se ve, da so možnosti za službo v naravoslovnih poklicih praviloma večje kot v družboslovnih in humanističnih. Ve se tudi, da tisti, ki pri svojem delu uporabljajo roke, prej dobijo službo, kot tehniki. En živilski tehnik pač nadzoruje več pekov in slaščičarjev. Predvsem pa se ve, da šola ne zmanjšuje družbene neenakosti, ampak kvečjemu povečuje razliko med revnejšimi in premožnejšimi. Izbira srednje šole je zato že pomembna življenjska odločitev.
Srednja šola ali gimnazija
Ko se osnovnošolci vpišejo v srednjo šolo, so razlike med njimi že precejšnje. Za študij so najbolj usposobljeni tisti, ki končajo gimnazijo, drugi imajo manjše možnosti. V gimnazijah pa so praviloma otroci staršev z višjo izobrazbo in z višjimi dohodki, katerih nepremičnine so več vredne, kot to velja za starše otrok v drugih programih srednjih šol.
Kako torej izbrati šolo in s tem začrtati prihodnost osnovnošolcev, ki izbirajo srednjo šolo, da bo dobro zanje, a tudi za družbo? Še posebno, če ta noče, da bi ji ušli sposobni mladi, ki bi se lahko dokazali kot dobri ali celo izjemni strokovnjaki, a te priložnosti niso imeli.
Za povečavo kliknite fotografijo
Izbira bi morala biti odločitev otroka, a s tem vprašanjem se zadnja leta ukvarjajo starši, ki želijo otrokom zagotoviti najboljšo prihodnost. Nekateri opozarjajo, da imajo premalo informacij, čeprav je ponudba precej bolj pestra, kot je bila v preteklosti. Informativnim dnevom se je, denimo, pridružil še sejem izobraževanja in poklicev Informativa, kjer imajo bodoči dijaki priložnost, da se pogovorijo s predstavniki šol in delodajalcev. Na šolah organizirajo poklicne maratone, delavnice in karierne dneve, predvsem pa je na spletu na voljo skoraj več informacij, kot jih lahko učenci proučijo. Svetovalni delavci zato otrokom že vrsto let svetujejo, naj gredo na informativne dneve že v osmem razredu, da bodo imeli dovolj časa za premislek, in naj tam postavljajo čim več vprašanj. Če ne vedo, kaj bi, naj odločitev o poklicu odložijo, če le imajo dovolj dobre ocene in lahko sledijo gimnazijskemu programu. Če pa vedo, kaj bi počeli, naj to tudi izberejo.
Glave, polne nasvetov
V šolah ravnatelji ugotavljajo, da so glave devetošolcev (pre)polne nasvetov, kam in kako po osnovni šoli. Z njimi se trudijo starši, učitelji, razredniki, svetovalne službe, nasvete ponujajo razširjeno sorodstvo in prijatelji.
»Ta kolaž najbrž povzroča več zmede kakor jasnih misli. Iskreno sem hvaležen staršem, ki so me v ključnih trenutkih – med informativnimi dnevi in vse do datuma, ko je bilo treba oddati prijavo – pustili pri miru in mi prepustili odločitev. Izkoristil sem vse tri oglede, obiskal sem tri šole, ki so ponujale enake programe, in že predhodno ugotovil, da je vsebina prav enaka, razlikujejo se le po niansah,« pripoveduje Gregor Deleja, ravnatelj Gimnazije Celje – Center.
Tako se je zavestno prepustil občutkom, ki so ga navdali ob vstopu v stavbo, ob opazovanju starejših dijakov, obrazov morebitnih novih sošolcev in učiteljev ... Metuljčki v trebuhu in radovednost so ga prignali na »ta pravo« šolo in v nepozabna štiri srednješolska leta, ki bi jih takoj ponovil še enkrat – z vsemi vzponi in padci vred, predvsem pa s sošolkami in sošolci, ki so še danes pomemben del njegovega življenja. Učencem zato svetuje, naj bo odločitev njihova. Če bo napačna, bodo to hitro ugotovili. »Sistem dopušča, da lahko napako popravite. Če boste sledili odločitvi drugih, se znajo pojaviti težave, ki lepoto srednješolskih let spreminjajo v sivo vsakdanje povprečje, v katerem izginjajo sanje,« pravi ravnatelj.
Podobno razmišlja dr. Anton Šepetavc, ravnatelj prve celjske gimnazije. Ljudski pregovor pravi: »Pred vsemi pomembnimi odločitvami v življenju – in vpis v srednjo šolo oziroma na fakulteto to zanesljivo je – bi se človek moral najprej vprašati: kdo sem, kaj sem, od kod prihajam in kam grem? Predvsem pa – zakaj to delam, kaj bi sploh rad, kakšen je moj cilj? Najbrž to zveni hudo filozofsko, a je v bistvu čista logika. Pogovoriti se je treba s samim sabo, pri tem pa naj le pomagajo tudi starši, svetovalni delavci, prijatelji, kdor koli že, ki lahko človeško toplo, a razumno pomaga razjasniti vprašanja, dvome in strahove – in se soočiti z realnostjo.«
Poiščite močna področja
In kako razmišljajo dijaki? Kaj si želijo, da bi vedeli, preden so izbrali srednjo šolo? Jon Judež, dijak novomeške gimnazije, ki je pred kratkim na državnem tekmovanju iz naravoslovja osvojil prvo mesto, šolarjem sporoča, da je osnovnošolsko znanje temelj, na katerem gradijo svojo prihodnost. »Že zgodaj v osnovni šoli sem opazoval vrstnike, ki so jih slabe ocene tako potrle, da so ponotranjili neuspeh in se potem nehali truditi. Ni prav, da so na podlagi slabih ocen o sebi naredili sklep, da ne zmorejo. Želim si, da bi tem osnovnošolcem nekdo predlagal, naj najdejo svoje močno področje in se trudijo, ker verjamem, da ima prav vsak določen talent, s katerim lahko v prihodnosti osrečuje sebe in svet, v katerem živimo.«
Svoj uspeh pripisuje podpori posameznih učiteljev v osnovni šoli in zdaj profesorjev, predvsem staršev, ki so verjeli vame. »In potem sem tudi sam začel verjeti, da zmorem, da lahko dosežem svoje cilje, da lahko s svojim znanjem pomagam tudi drugim ljudem in našemu planetu.«
Še vedno velja, pravijo strokovnjaki, da bodo najboljše učence in delavce prepoznali tudi delodajalci. Pa naj bodo to najboljši kuharji, peki, vodovodarji, zdravniki, pravniki, mikrobiologi ali novinarji.
