Inšpektor lahko preveri, kdo spi v vaši postelji

Furs je tudi s sodnimi odločbami na terenu preverjal, ali so zavezanci prijavili oddajanje nepremičnin v turistični najem.
Objavljeno
05. februar 2018 18.50
Akrobati na vodnem splavu na Ljubljanici se pripravljajo na predstavo Alica v vodni deželi. Ljubljana, Slovenija 16.julija 2016. [Alica v vodnim deželi,reka Ljubljanica,reke,vode,akrobati,skoki v vodo,Stara
Manja Pušnik
Manja Pušnik

Ljubljana – Davčni inšpektorji imajo pri vstopu v stanovanje precejšnje omejitve, a so v nekaterih primerih med nadzorom oddajanja nepremičnin prek airbnb in bookinga vstopali tudi v stanovanja, in sicer s sodno odločbo o hišni preiskavi. Prav tako so bila pod drobnogledom nakazila iz tujine na slovenske bančne račune.

Na finančni upravi za zdaj niso razkrili natančnih podatkov o tem, koliko najemodajalcev so zalotili pri nezakonitem oddajanju ter koliko davka so ti utajili. Potem ko so napovedali strožji nadzor nad fizičnimi in pravnimi osebami, ki oddajajo nepremičnine v turistični namen, torej na platformah airbnb in booking, se je konec januarja »za nazaj« registriralo 43, v zadnjem mesecu in pol pa na novo registriralo 167 davčnih zavezancev. Na Fursu pravijo, da bodo podrobnejši podatki znani še ta mesec.

Če posameznik »nelegalno« oddaja nepremičnine v najem oziroma če dejavnosti ne registrira, gre za delo na črno, pri oddajanju nepremičnine prek airbnb pa tudi za nedovoljeno oglaševanje. Ko smo na finančni upravi spraševali, kako lahko davčni inšpektorji opravljajo nadzor na terenu, smo prejeli presenetljive odgovore. Nadzor namreč lahko opravijo na več načinov: na podlagi prijave, denimo nezadovoljnih sosedov, s poizvedbo pri komunalnem ali elektropodjetju in tudi s tako imenovanim skritim nakupom blaga ali storitev.

Priznavajo pa, da imajo težave pri nadzoru nedovoljenega oglaševanja, predvsem ko morajo identificirati posameznike, ki ponujajo te storitve, zato so ti postopki dolgotrajnejši. Davčni inšpektorji lahko na naslovu, kjer se oddaja nepremičnina, ugotavljajo tudi, kdo v stanovanju prebiva. Nekatere informacije pridobivajo kar od stanovalcev.

»Ugotovimo lahko identiteto posameznika, ki v stanovanju prebiva, in pridobimo dokumente, ki dokazujejo, da se nepremičnina oddaja,« pravijo na Fursu.

Z odredbo v stanovanje

Na vprašanje, ali smejo davčni inšpektorji vstopiti v stanovanje, odgovarjajo: »Finančna uprava ima pooblastilo, da lahko uradna oseba vstopi in pregleda vsa zemljišča, prostore in objekte, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov. Med poslovne prostore šteje tudi stanovanje, kjer je sedež oziroma poslovni prostor zavezanca.«

Imajo pa nadzorniki Fursa pri vstopu v stanovanje nekatere omejitve: če sumijo, da se v stanovanju opravlja dejavnost, lastnik pa ne dovoli vstopa, morajo inšpektorji pridobiti odločbo pristojnega sodišča. Toda pozor, v nekaj primerih so Fursovi inšpektorji že pridobili sodno odločbo o hišni preiskavi in ugotovili delo na črno, posameznike pa kaznovali. Kazni so visoke: za delo na črno od 1000 do 26.000 evrov, za nedovoljeno oglaševanje pa od 500 do 15.000 evrov.

Okoljska ministrica pa nič

Še aprila lani je vlada razmišljala, da bi oddajanje prek airbnb in bookinga omejila na največ 30 dni in največ petim osebam naenkrat, vendar ta predlog ni več aktualen. »Gre namreč za opravljanje dejavnosti, ki jo je treba registrirati. Z veseljem ugotavljamo, da se je po Fursovi akciji število registracij izredno povečalo,« pravijo na ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Zdravko Počivalšek.

Ni pa jim uspelo prepričati okoljskega ministrstva pod vodstvom Irene Majcen, da bi sobodajalcem olajšali pridobitev soglasij etažnih lastnikov v večstanovanjskih stavbah. Počivalškovo ministrstvo jim je namreč lani poleti predlagalo, naj znižajo delež soglasij na 50 odstotkov. Zdaj velja, da mora posameznik pridobiti soglasje 75 odstotkov etažnih lastnikov, če oddaja del stanovanja.

Pri oddajanju celotnega stanovanja pa potrebuje soglasje vseh etažnih lastnikov. V primeru, da soglasja ni mogoče pridobiti, lahko etažni lastniki predlagajo, naj o poslu odloča sodišče. »Ker je stanovanjski zakon, ki ščiti interese lastnikov stanovanj, v pristojnosti okoljskega ministrstva, sprememb na tem področju ne pričakujemo,« odgovarjajo na ministrstvu za gospodarstvo.

Večmilijardni posel

Po mnenju Gregorja Jamnika, direktorja hotela Slon, je za ljubljanske hotelirje airbnb nelojalna konkurenca. »Na finančni upravi smo večkrat urgirali in jim dali vse informacije in napotke. Za njihov podvig jim čestitam, saj hočejo sivi ekonomiji narediti konec,« pravi Jamnik.

Po njegovem mnenju je pri tem tržna inšpekcija nemočna, finančna pa bolj učinkovita, pregleduje namreč tudi nakazila iz tujine na bančne račune v Sloveniji. To je, kot pravi, dober korak k umiritvi razmer. Ko se bodo razmere umirile in bo airbnb postal lojalna konkurenca, bo lahko tudi partner hotelov. »Hotelirji na airbnb nismo 'alergični', saj lahko danes vsak potuje in prenočuje za malo denarja. Nekateri si namreč ne želijo uniformiranosti, kot jo ponujajo hoteli, ampak avtentične zgodbe, ki jih ponujajo nastanitve prek airbnb,« poudarja Jamnik. Ideja o delitveni ekonomiji je dobra, meni, težava pa je, da je izraz zlorabljen.