Inšpektor zahteva rušenje čolna na Krki

Brežice – Brežičani, napoved za danes je 36 stopinj Celzija. Če ste se tik nad železnim mostom hoteli ohladiti v Krki, ostanite doma. Športno-rekreacijski center Grič, ki urejen spremlja goste že 13 let, bo danes protestno zaprt. Lastnik Mitja Oštrbenk namreč opozarja na po njegovem mnenju nerazumljivo gonjo inšpektorjev uperjeno proti njegovemu športnemu centru.

Jedro spora je kiosk, v katerem Mitja Oštrbenk ob Krki prodaja pijačo in ki mu omogoča kritje stroškov športnega centra. Gradbeni inšpektor za rešetkami Matjaž Golob, ki so mu dokazali prejemanje podkupnine, je oktobra 2010 izdal odločbo, kjer je kiosk označil za gradbeni objekt in zahteval njegovo rušitev. Kockasta hiška stoji na kmetijskem zemljišču, ki je poplavno območje Krke, gradbeno dovoljenje zanjo pa ni bilo izdano.

Kiosk je registriran kot čoln

Oštrbenk pravi, da je za to razlog. Po njegovem mnenju je kiosk plavajoči objekt, ki stoji na rečnem bregu. Inovativni podjetnik je čoln v obliki majhne hiške z ravno streho razvil sam, za podoben projekt je leta 2009 celo prejel nagrado za najbolj inovativno idejo v slovenskem turizmu Snovalca.

Dokaz je, da je kiosk ob Krki zares plavajoči objekt, saj je ob poplavi leta 2010 privezan na kopno plaval vsaj meter nad tlemi. Hkrati je podjetje Burea Veritas, ki ga je država pooblastila za klasificiranje čolnov, Oštrbenkov objekt v uradnem zapisniku označila kot čoln »sposoben za plovbo v območju zavetja, celinske plovbe«.

Grozi mu 30.00 evrov globe

Oštrbenk pravi, da slovenska zakonodaja plavajočih apartmajev, kot ga je ustvaril sam, ne predvideva in je v tem primeru preveč odvisna od tolmačenja posameznih inšpektorjev. Mnenju Matjaža Goloba je tako septembra lani pritrdila odločitev drugostopenjskega sodišča, pomagala mu ni niti pritožba na upravno sodišče. Grozi mu plačilo 30.000 evrov globe.

»Kakšno je bilo stanje objekta v času ocenjevanja Bureau Veritas ni znano. Ob izdaji odločbe objekt ni bil plavajoč, zato ga je inšpektor obravnaval kot gradbeni objekt. V prilogi (poslana na naslov Dela, op. p.) je fotografija objekta, ki ne kaže, da gre za čoln,« so zapisali na inšpektoratu za promet, energetiko in prostor. Na sliki je sicer isti objekt, ki je ob poplavah leta 2010 plaval na Krki.

Z inšpektorata so še sporočili, da investitor objekta najprej ni imel postavljen na gladini reke Krke in ga je pozneje, ker vseh dovoljenj ni imel, prestavil na obrežje reke: »V času izdaje inšpekcijske odločbe je bil po določbah zakona o graditvi objektov obravnavani gostinski kiosk nelegalna gradnja.«

»Nekaj v tej državi je narobe«

»Ostane mi samo še poziv za ponovitev postopka,« je ogorčen član brežiškega občinskega sveta, ki ga v lokalnem okolju podpirajo skoraj vsi. Pismo podpore so pred letom podpisali na občini, na vseh turističnih društvih in na mnogih drugih. Zbral je tudi 527 podpisov podpore uporabnikov športnega centra, ki se zaradi urejene okolice na kopanje vozijo tudi iz drugih slovenskih regij.

»Za ponovno odločanje ni zakonske podlage. V nadaljnjem inšpekcijskem postopku bodo upoštevane spremembe Zakona o graditvi objektov, ki so bile objavljene v uradnem listu julija 2012 (ugotovitev, ali gre po novih določbah še vedno za gradbeni objekt),« pravijo na inšpektoratu.

»Ob obisku na Nizozemskem sem videl, da ljudje v plavajočih objektih živijo in jih imajo celo označene s hišnimi številkami. Navezal sem stike s podjetniki, ki so zainteresirani za prodajo mojih apartmajev na vodi,« pravi podjetnik, ki od bitke za plavajoči kiosk ob Krki ne misli odstopiti. Opisana nizozemska izkušnja mu samo še potrjuje prepričanje, da Slovenija s pretirano togo zakonodajo, inšpektorjem in sodstvu ubija podjetniško žilico ter sili slovenske podjetnike v tujino: »Nekaj v tej državi je močno narobe. Inšpektorat pravi, da gre za gradbeni objekt. Od države pooblaščena družba pa je izdala zapisnik, da gre za čoln. Nekdo tukaj laže, ali pa svojega dela ne opravlja dobro.«