Inšpektorji prihajajo v agencije in sklade

Ljubljana – Vlada v odzivu na poročilo računskega sodišča obljublja večji nadzor nad delom javnih agencij in skladov ter boj proti, včasih nezakonitim, privilegijem nekaterih direktorjev in uslužbencev državnih ustanov.

Računsko sodišče je od vlade prejelo odzivno poročilo, v katerem pojasnjuje načrtovane aktivnosti in navaja roke za popravo nepravilnosti, ki so jih državni revizorji ugotovili pri nadzoru javnih agencij in skladov.

Računsko sodišče je pri preverjanju, denimo, ugotovilo, da imajo nekateri direktorji javnih skladov in agencij v pogodbah opredeljene pravice, do katerih niso upravičeni, kot so zaposlitev za nedoločen čas po preteku mandata, odpravnina do višine 24 plač, nadomestilo zaradi konkurenčne klavzule v višini tretjine plač tudi do dveh let in pravica do plačanega aktivnega oddiha v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja.

»V zvezi s tem vlada ugotavlja, da zakonodaja ne ureja enotno, kdo na strani delodajalca, ustanovitelja javne agencije, podpiše pogodbo o zaposlitvi z direktorjem javne agencije. Ob spremembi zakona o javnih agencijah vlada zato predlagala ureditev, po kateri bo pogodbo o zaposlitvi po njenem pooblastilu podpisal minister, pristojen za nadzor nad delom in poslovanjem konkretne javne agencije,« so zapisali v odzivnem poročilu. Vlada bo inšpektoratu za javni sektor naložila pregled sklenjenih pogodb z direktorji; po časovnem načrtu bodo inšpektorji nadzor opravili prihodnje leto, njihovo poročilo pa bo predvidoma končano do marca 2017.

Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je pred dvema mesecema v predstavitvi revizije učinkovitosti ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in skladov v letih 2012 in 2013 poudaril, da so te ustanove ločeni sistemi, ki so manj regulirani in zanje veljajo manj stroga pravila kot za ožjo državno upravo.

Tudi vlada ugotavlja, da za javne agencije in sklade predpisi, ki urejajo določanje višine materialnih stroškov za organe državne uprave, največkrat ne veljajo: »Zato si agencije in skladi večinoma določajo omejitve v večjem znesku.« Vlada na to odgovarja, da bo v zakonu o javnih financah uredila uporabo določb predpisov, ki veljajo za javne uslužbence v organih državne uprave glede uporabe mobilnih telefonov, službenih avtomobilov in reprezentance. Sistem bo po novem tak, obljubljajo, da bodo omejitve v enaki ali – upoštevaje posebnosti na določenem področju – primerljivi višini veljale tudi za javne agencije in sklade.

Določitev ciljev in nadzor

Vlada obljublja tudi večji nadzor nad delom javnih agencij in skladov. Pristojnim ministrstvom bo naložila, da morajo biti cilji in naloge javne agencije usklajeni s programskimi dokumenti ministrstva, določen pa mora biti tudi način njihovega doseganja. Ministrstvom je še naložila, naj se z direktorji več agencij (za varstvo konkurence, za javnopravne evidence in storitve, za javni nadzor nad revidiranjem, za zdravila in medicinske pripomočke ter za varnost prometa) do konca septembra dogovorijo o merljivih, dosegljivih, pomembnih in časovno opredeljenih ciljih ter sklenejo pogodbo, v kateri bodo ti cilji in rezultati dela natančno določeni. Agencija za trg vrednostnih papirjev in agencija za zavarovalni nadzor pa bosta morali pripraviti aneks k pogodbi o zaposlitvi direktorjev obeh agencij.

Vlada bo pozvala ministrstva tudi k preveritvi poslovnih politik javnih skladov in spremljanju poslovanja sklada, sprejela pa bo tudi usmeritve za izvajanje nadzora in ga tako poenotila. Inšpektoratu za javni sektor pa bo naložila, da bo v svoj okvir dela za leto 2016 vključil tudi nadzor v javnih agencijah in skladih.

Zakonitost bo preverjal tudi urad za nadzor proračuna

Računsko sodišče v revizijskem poročilu tudi ugotavlja, da veliko javnih agencij ob zaključku leta izkazuje presežek prihodkov nad odhodki tudi zaradi previsoko določenih cen storitev, ki jih agencija zaračunava. Nekatere agencije pa poleg svojih tarif pobirajo še upravne takse za spise in dejanja v upravnih in drugih javnopravnih stvareh, za katere pa zakonodaja določa, da so prihodek državnega proračuna. Vlada zato ministrstvom in uradu za nadzor proračuna nalaga, da preverijo zakonitost določanja tarif in ali so agencije pobrane upravne takse izkazale kot prihodek državnega proračuna.

Revizorji so v negotovost postavili tudi smiselnost obstoja vseh javnih agencij in skladov. »Utemeljenost obstoja javnih agencij in skladov bo treba upoštevaje argumente ministrstev, ugotovitve računskega sodišča in drugih nadzornih organov proučiti in presoditi v okviru veljavnih predpisov, tudi s področja javnih financ, in sprejeti dokončne odločitve,« pravijo še brez konkretnega odgovora glede tega na vladi.