Intenzivna diplomatska akcija reševanja Toma Križnarja

Križnar priprt v Južnem Sudanu: skupni napori slovenske in nemške diplomacije v izjemno občutljivih razmerah

Objavljeno
27. maj 2016 19.11
Slovenija,Brnik,05.09.2006,Prihod v Slovenijo.Foto:Matej Druznik/DELO
Boštjan Videmšek
Boštjan Videmšek

Aktivist in borec za človekove pravice, ki iz Sudana in Južnega Sudana že več kot trideset let poroča o sistematičnem izkoreninjanju domorodnih afriških ljudstev, se že osem dni nahaja v priporu notranjega ministrstva Južnega Sudana v Džubi. V teku je intenzivna diplomatska akcija. Upati je, da bodo napori slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve Križnarju že kmalu pomagali na prostost.

Varnostne sile Južnega Sudana, najmlajše države na svetu, ki je neodvisnost razglasila pred slabimi petimi leti, so Toma Križnarja 19. maja aretirale na severu države, od koder je nameraval poročati o razmerah v Nubskih gorah, kjer je v zadnjih treh desetletjih preživel ogromno časa in so postale njegov drugi dom.

Po neuradnih podatkih so Križnarja, ki je bil v Sudanu zaprt že dvakrat, enkrat pa v Etiopiji, aretirali, ker pri sebi ni imel uradnih dovoljenj za gibanje po občutljivem območju, ki se razteza čez obe državi. Zasegli so mu tudi vso opremo (kamere, računalnik, fotoaparat, kvadrikopter).

Iz severa države so ga odpeljali v Džubo, kjer se že osem dni nahaja v priporu. Tam ga je pred štirimi dnevi obiskal tudi predstavnik nemškega veleposlaništva v Južnem Sudanu, ki opravlja tudi vlogo slovenskega diplomatskega predstavništva in je v tesnem stiku s slovenskim veleposlaništvom v Kairu.

V času zaključevanja naše redakcije so južnosudanski varnostni organi pregledovali Križnarjeve posnetke, diplomatska »reševalna« akcija pa je bila v polnem pogonu. Ministrstvo za zunanje zadeve je danes dopoldan novinarjem potrdilo Križnarjevo aretacijo.

Na tiskovni konferenci je vodja oddelka za varstvo interesov slovenskih državljanov v tujini, mednarodno pravno pomoč in legalizacijo na MZZ Jožica Bračun Bokor povedala, da se MZZ preko diplomatsko-konzularnih kanalov po najboljših močeh trudi pomagati nekdanjemu posebnemu odposlancu predsednika Janeza Drnovška za Darfur (2006), Državljanu Evrope (2015) in Delovi osebnosti leta (2001). Zunanje ministrstvo se je povezalo tudi z Uradom predsednika republike, kjer so izrazili pripravljenost za pomoč.

Upati je, da ta v naslednjih dneh ne bo potrebna in bo – takšni namigi prihajajo iz Džube – Križnar že v naslednjih dneh lahko odpotoval iz Južnega Sudana, ki ga je po razglasitvi neodvisnosti zajel val nestabilnosti in notranjega obračunavanja, mlado državo, katere gospodarstvo je praktično v celoti odvisno od trgovine z nafto, pa so močno prizadele nizke cene fosilnih goriv na svetovnem tržišču.

»Tomo verjame, da bo kmalu na prostosti. In jaz tudi. Imam polno zaupanje v diplomatske napore MZZ, s katerimi sem v stiku od dneva, ko so mojega moža aretirali. Ni pametno, da je v njegovo reševanje vključenih preveč ljudi. Potrebno je zaupati diplomatom. Tako slovenskim kot nemškim, s katerimi sem ves čas v stiku,« je za Delo povedala Bojana Pivk Križnar, sicer učiteljica razrednega pouka v Logatcu, ki je veliko pripomogla k uspešni integraciji begunskih otrok v slovenski šolski sistem.

Podobno razmišlja Klemen Mihelič, ustanovitelj humanitarne organizacije HOPE in Križnarjev tesni prijatelj, ki se mu je večkrat pridružil na poti v Sudan in Južni Sudan. »Stvari so občutljive. Ne smemo si privoščiti napak. Zato je potrebno, da reševanje poteka po uradni poti. S tem imamo kar nekaj izkušenj. Tomo je bil že večkrat zaprt in vedno je prišel domov. Tudi tokrat bo. In to kmalu,« nam je povedal Križnarjev najbližji sodelavec.