Išče se nov prvi človek boja proti hudemu kriminalu

Neznanka ostaja, ali se bo za vodjo Specializiranega državnega tožilstva vnovič potegoval višji državni tožilec Harij Furlan.

Objavljeno
28. julij 2017 16.30
Majda Vukelić
Majda Vukelić
Ljubljana – Ali bo tudi prihodnjih šest let specializirano državno tožilstvo vodil Harij Furlan, ni znano. Jutri poteče rok za prijavo na to funkcijo, tudi neuradne informacije o možnih kandidatih so zelo skope. Drago Šketa ne razkriva, koga si želi na tem položaju.

Ker rok za prijavo na mesto vodje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) poteče v nedeljo, bodo na pravosodnem ministrstvu, ki vodi postopek, še do ponedeljka do polnoči čakali na morebitne prijave, ki bi bile oddane po pošti. Zato na ministrstvu ne razkrivajo niti tega, ali je do včeraj prispela kakšna prijava. Tako bo treba vsaj do torka počakati, da bi izvedeli, ali je med tožilci zanimanje za ta vodstveni položaj. Torej položaj, ki je eden najbolj pomembnih in izpostavljenih znotraj tožilske organizacije, saj se SDT ukvarja s pregonom najzahtevnejših oblik kriminala.

Preobrazbe

Harij Furlan SDT vodi od leta 2012, v tožilske vrste se je vrnil po tem, ko je opravljal dolžnosti prvega človeka Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Torej institucije, ki dela z roko v roki s SDT, ko gre za odkrivanje in pregon zahtevnih kaznivih dejanj. Pred petimi leti je bila njegova protikandidatka za vodjo SDT okrožna tožilka Blanka Žgajnar, vendar je takratni pravosodni minister Aleš Zalar dal prednost Furlanu pred Žgajnarjevo, takratni generalni državni tožilec Zvonko Fišer se je z Zalarjevo izbiro strinjal. Sicer sta SDT, ki je na svoji poti doživel kar nekaj preobrazb, tako glede pristojnosti kot organizacijskih okvirov, poleg Furlana doslej vodili tudi Barbara Brezigar in Blanka Žgajnar.

Drugi krog?

Dosedanji vodja SDT se na naša poizvedovanja, ali se je odločil za vnovično kandidaturo, ni odzval. V tožilskih vrstah naj bi bila sicer pričakovanja, da se bo potegoval še za en mandat, kar velika. O protikandidatih se skorajda ne govori, saj naj bi vsi čakali na Furlanovo odločitev. Tako tudi Žgajnarjeve, ki naj bi sicer napredovala na mesto vrhovne državne tožilke, skorajda nihče ne omenja kot možne kandidatke. Zato mnogi ugibajo, da če se za vodjo ni prijavil Furlan, bo nujen nov poziv za prijavo na to funkcijo in stekel bo drugi krog izbire.

Generalni državni tožilec Drago Šketa, ki delo SDT, odkar ga od leta 2012 vodi Furlan, ocenjuje kot dobro, del strokovne in predvsem politične javnosti pa prav nasprotno, seveda ne razkriva svojega favorita oziroma tega, ali je sam poskušal k prijavi nagovoriti katerega od svojih kolegov. Na takšna vprašanja ne odgovarja, čeprav je povsem jasno, da bi bilo nenavadno, če se morebitni kandidati ne bi posvetovali s svojim šefom, ali bi imeli v postopku kandidature njegovo podporo. Generalni državni tožilec sicer daje zgolj mnenje o kandidatu oziroma kandidatih, končno besedo ima državnotožilski svet, kot glavni kadrovik v tožilstvu.

Ne gledajo v zrak

Drago Šketa nam je v zvezi s SDT pojasnil, da opravljajo analizo njihovega dela kot tudi dela vseh drugih okrožnih tožilstev. Letna poročila namreč kažejo, da so tožilstva in tožilci po državi zelo različno obremenjeni in da ni enotne politike pregona. To pomeni, da vas bodo lahko, denimo, v Krškem preganjali zaradi nečesa, zaradi česar vas v Murski Soboti ne bodo, ali pa da vas bodo za enaka kazniva dejanja različno obravnavali in kaznovali.

Ni pa dvoma, da je 29 tožilcev SDT, tako Šketa, izjemno obremenjenih in da nimajo enostavnih primerov. Zato prvi človek razmišlja, da bi Goranu Klemenčiču predlagal spremembe zakona o državnem tožilstvu, po katerih bi zožil krog dela članov SDT, zato da bi se res ukvarjali z zadevami, ki najhuje ogrožajo družbeno skupnost.

Sicer pa imajo na tožilstvu odprtih kar nekaj kadrovskih mest, saj iščejo nove vodje mariborskega, koprskega in novogoriškega okrožnega tožilstva. Nekateri namigujejo, da bi se utegnil Harij Furlan, če se ni odločil za vnovično kandidaturo za vodenje SDT, odločiti za Novo Gorico, saj od tam izhaja. Nekateri tudi pravijo, da se bo med prostimi delovnimi mesti že jeseni znašlo tudi vodenje ljubljanskega okrožnega tožilstva, torej največjega tožilstva v državi, saj si Tamara Gregorčič menda želi predčasno končati drugi mandat.