Tiskane izdaje
Namen demografskega sklada naj bi bilo zagotavljanje sredstev pokojninski blagajni v obdobju, ko bodo njeni odhodki večji od prihodkov, kar se dogaja že zdaj, del sredstev pa že prispeva Kapitalska družba (Kad). Zato se pojavlja vprašanje, ali je oblikovanje demografskega sklada sploh smiselno. Mnenja o tem so različna, že zdaj pa je jasno, da ta sklad ne bo mogel pokriti celotne pokojninske vrzeli, ki že zdaj znaša poldrugo milijardo evrov.
Akumulacija sredstev
Kad je še pred pripravo zakona o demografskem skladu pri ekonomistih Mitji Čoku in Igorju Lončarskem naročil posebno študijo, ki ugotavlja, da bi zaradi prenizkih vplačil v pokojninsko blagajno potrebovali demografski sklad. A ta študija tudi predvideva, da bi morala država poleg zakonsko določene desetine kupnin od prodaje državnih naložb in 34-odstotnega deleža Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) v Zavarovalnici Triglav zagotoviti še znatne dodatne vire, kot je del davka na nepremičnine, različne koncesnine, del socialnih prispevkov ... Poleg tega bi morala država omogočiti 15- od 20-letno akumulacijo teh sredstev, kar pomeni, da v tem času iz sklada ne bi čprala denarja. Ker pa vse to pomeni nižje prihodke oziroma višje izdatke za proračun in občine, je vprašanje, ali bo to sploh izvedljivo.
Prav zato se zdi ekonomistu dr. Tinetu Stanovniku ustanavljanje demografskega sklada nepotrebno trošenje energije. »Če bi mislili resno, bi morali o tem razmišljati veliko prej. Sedanji pokojninski sistem pa je v celoti zasnovan tako, da se pokojninski prispevki takoj porabljajo za izplačilo pokojnin,« pravi. Zato je po njegovem mnenju zdaj nemiselno razmišljati o tem. Tudi on se strinja, da ta rezervni sklad ne bi mogel pokriti celotne prihodkovne vrzeli pokojninske blagajne. Kot ugotavlja, je Kad že zdaj mini demografski sklad.
Viri še niso določeni
A Kad ima trenutno slabo milijardo premoženja, kar ni dovolj za večje krpanje pokojninske vrzeli. Poleg tega Kad že zdaj na leto Zpizu nameni 50 milijonov evrov za usklajevanje pokojnin.
Prvak Desusa Karl Erjavec je povedal, da naj bi vrednost demografskega sklada dosegla štiri milijarde evrov, a kot ga je razumeti, viri še niso določeni. Desus, ki s finančnim ministrom Dušanom Mramorjem po Erjavčevih besedah bije bitko glede predloga zakona o demografskem skladu, zahteva, da se poleg desetine kupnin od prodaje državnih deležev na sklad prenese tudi 34-odstotni delež Zavarovalnice Triglav, ki ga ima v lasti pokojninska blagajna. Ta dva vira sicer predvideva tudi zakon o Slovenskem državnem holdingu (SDH).
Desus bo ciljal na celoten državni delež Triglava
Erjavec je priznal, da bodo zahtevali tudi 28-odsototni delež, ki je v lasti SDH, a ne verjame, da bodo s to zahtevo uspeli. »Želeli pa bi, da tega deleža ne bi bilo mogoče prodati brez našega soglasja,« je dodal. Desus kot vir vidi tudi del dobička, ki ga slaba banka ustvari pri prodaji svojih podjetij.
Desus se z Mramorjem razhaja tudi glede sestave nadzornega sveta demografskega sklada. Kot je pojasnil Erjavec, hočejo, da je sklad samostojen in da je nadzorni svet sestavljen iz treh predstavnikov, ki jih imenuje vlada, dveh predstavnikov upokojencev in enega predstavnika sindikata. Zavračajo pa možnost, da bi bilo to v rokah SDH.
