Iskra proti predlogu zakona o visokem šolstvu

Predlog zakona o visokem šolstvu pomeni razgradnjo izobraževanja in produkcije znanja, trdijo v Študentskem društvu Iskra.

Objavljeno
01. november 2013 11.35
Ti. Kr., Delo.si, STA
Ti. Kr., Delo.si, STA

Ljubljana - Nasprotujejo predvsem možnosti zaračunavanja šolnin do 40 odstotkom vseh vpisanih študentov, kritični so tudi do odziva ŠOS na predlog zakona.

"Vlada je začela val privatizacije javnega visokega šolstva v doslej nezaslišani razsežnosti. Z uvedbo plačljivega rednega študija, razmejitvijo obveznosti zaposlenih in brisanja razlik med javnim in zasebnim izobraževanjem se drastično spreminja položaj študentstva, kot tudi večine zaposlenih v javnem visokem šolstvu," opozarjajo v Študentskem društvu Iskra.

Uvajanje plačljivega študija ima po njihove mnenju zgodovinske implikacije, saj potemtakem visokošolsko izobraževanje ni več v celoti definirano kot javna služba. Opozarjajo tudi, da lahko neomejena obremenitev profesorjev na plačljivih študijskih programih pripelje samo do neustavljivega padanja kakovosti javnega izobraževanja. "Dokument, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, je več kot zgolj predlog zakona s konkretnimi pravnimi posledicami - gre za ideološki dokument, ki vpeljuje povsem novo logiko v visoko šolstvo," menijo v društvu.

Ocenjujejo tudi, da je ta logika, ki "se jo vpeljuje pod krinko 'avtonomije in svobode', v svojem temelju izrazito anti-intelektualna in v kontekstu akademskega prostora pravzaprav totalitarna".

Kot nadaljujejo, bo s privatizacijo visokega šolstva in posledičnim uvajanjem šolnin osrednja funkcija univerze reprodukcija elit in s tem legitimacija obstoječega stanja. To je neposredna grožnja študentom, delavkam in delavcem, upokojenim, mladim, ki še sploh niso uspeli vstopiti na univerzo, je neposredna grožnja prihodnosti tako univerze kot družbe nasploh, menijo.

Ob tem pa se jim še bolj problematično kot vsebina zakona zdi "(ne)odziv uradnih predstavnikov študentstva na ta poseg". Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je namreč neposredno sodelovala v usklajevanju zakona. "Dejstvo, da študentstvo o škodljivosti dokumenta takšnega obsega ni bilo obveščeno, kaže na dejansko realnost odtujenosti institucij, ki se pretenciozno vedejo kot predstavništvo študentskega samoorganiziranja," opozarjajo.

Tako sklepajo, da "v luči napada z vseh strani, tudi s strani naših predstavnikov v ŠOS" študentom ne preostane drugega, kot da gredo na ulice.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je ta teden objavilo predlog zakona o visokem šolstvu, ki ureja drugačen koncept financiranja visokošolskih zavodov. Rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik je že ocenil, da gredo glavne spremembe v pravo smer, medtem ko ima ŠOS nekaj pomislekov.