Istrska Madona zdaj v teatru podvodnega sveta

V prihodnjih dneh bo skupina potapljačev poskrbela za razpis trimesečnega mednarodnega fotografskega natečaja Istrska Madona.

Objavljeno
12. marec 2015 11.28
Potopljena Madona pri Punti
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper

Piran - Ko so sredi novembra le dober lučaj od piranske Punte na morsko dno postavili kiparsko umetniško instalacijo mlade umetnice Jeronime Kastelic, ni nihče pričakoval, da bo Potopljena istrska Madona (tako je delu ime) v nekaj mesecih tako »oživela«. Potapljači so ob pogledu na nova Madonina oblačila osupnili in sklenili podmorskemu svetu v čast organizirati potapljaški fotografski natečaj.

Ko so potapljači kiparski triptih 15. novembra lani spustili devet metrov globoko na peščeno in kamnito dno, južno od piranske cerkvice Marije zdravja, je bogata in živahna podmorska narava sklenila umetnini dodati svoj izvirni in ves čas spreminjajoči se podpis.

Rastlinje in živalstvo hitro sprejela ekološki biobeton

Tako so se prve oglasile kremenčaste alge, pojavili so se trdoživnjaki oziroma drugi bentoški nevretenčarji, ožigalkarji v kolonijah (samo na pogled in za laike podobni algam, v resnici so živali) ter Madoni (s potapljaškim vzdevkom Marička) v manj kot treh mesecih sešili najnovejša morska oblačila.

Potapljači niso mogli verjeti, da sta rastlinje in živalstvo tako hitro sprejeli poseben ekološki biobeton in ga polepšali z vsemi naravnimi dodatki in okraski. Prišle so sipe, ki so nekje na Madoni ali na angelu z mečem odložile svoja gnezda z jajčeci, prišle so školjkice, spužvice, nizka blazinasta združba več vrst alg (turf) in Madono oblekle po zadnji modi, ji dodale prave lase in vse manjkajoče tančice. Dokončno so popravile umetniški vtis.

Še posebno močan je bil ta pečat v dneh, ko je pihala burja in je vsa ta obrast na kiparski instalaciji valovila v nenavadno močnem morskem toku, ki ga ob Punti sproži burja. Prav burja in vrtinčasti tok sta kriva, da je dobrih 300 metrov stran od Punte nastal 39 metrov globok morski jarek, ki mu potapljači pravijo podvodni Triglav (najgloblje morsko dno v slovenskem morju).

Neskončni vir navdiha

Potapljači vedo, da se bo Madonina podoba spreminjala. Čez mesec ali dva, ko se bo morje le nekoliko ogrelo, bodo ožigalkarji poginili ali pa jih bodo pojedli ribe, ježki, polži in rakci, nastal bo prostor za druge prebivalce in tako bodo Marija, angel z mečem in potopljeni Istrijan iz meseca v mesec spreminjali oblike, barve, videz ... Fotografi bodo imeli neskončen vir navdiha.

»Pod morjem je nastal pravi mali teater, ki mu želimo dodati svoj delež. Zato se je pojavila ideja o fotografskem natečaju,« je povedala mlada koprska ustvarjalka, arhitektka, magistrica umetnosti, kiparka in slikarka Jeronima Kastelic, avtorica triptiha. Svoje delo je zastavila kot poklon in spomin na vse, ki so ljubili morje in ga še zmeraj ljubijo ter v njem najdejo ali so našli svoj mir. »Je spomin na vse, ki so odšli v morju ali zaradi morja, kot potapljači, mornarji, ribiči in drugi.«

Po besedah kustosa Dejana Mehmedoviča iz Društva profesionalnih likovnih umetnikov je triptih artistični projekt konceptualističnega tipa. Je klasično kiparsko delo v nekakšni baročni formi in pompozni ekspresivnosti. Nanj se po potopitvi na dno nalagajo različne dodatne vsebine. »Ob umetniškem značaju je tudi nekaj religioznega značaja, hkrati pa želi imeti tudi turistični pomen, saj si ga bodo potapljači lahko ogledovali kot v izjemni podvodni galeriji,« je dejal kustos kipa, ki velja za prvo tako zastavljeno in predstavljeno umetniško delo pod morjem.

»V morje smo postavili vrv, ki potapljača z zadnjih stopnic na južni strani piranske Punte vodi do 150 metrov oddaljenega kipa. Na vrvi so oznake,« je pojasnil Gregor Basiaco, ki je posnel in nam odstopil nekaj fotografij. Ob njegovem zadnjem obisku je bilo morje zelo nemirno, zaradi česar je bila vidljivost za spoznanje slabša, kot je sicer pozimi. Za fotografe je seveda pomembno, kako prozorno je morje.

V prihodnjih dneh bo skupina potapljačev poskrbela za razpis trimesečnega mednarodnega fotografskega natečaja Istrska Madona v teatru podvodnega sveta, v katerem bodo potapljači lahko na vse možne načine preizkusili svoje fotografske sposobnosti, hkrati pa popularizirali turistično, potapljaško in kulturno-umetniško dejavnost.

Iz leta v leto več potapljačev

»Imenovali bomo žirijo, v katero bi radi privabili uveljavljene mojstre, in razpisali natečaj za tekmovanje v dveh kategorijah – za profesionalne in za ljubiteljske fotografe. Žirija bo ocenjevala izstopajočo naravno ali inscenirano dinamiko podvodnega dogajanja ob skulpturi, drzne zamisli, izpovednost in simboliko, likovno-vizualno izvedbo, estetsko nadgradnjo in ekološko sporočilo. Seveda mora biti na fotografiji tako ali drugače viden potopljeni kip,« je povedala Jeronima Kastelic.

Natečaj bo trajal od 1. aprila do 1. julija, predvidoma avgusta pa bodo na Punti za dalj časa razstavili najbolj uspela dela. Nekaj naj bi jih postavili v cerkvici Marije zdravja, nekaj pa na vodoodpornih panojih na trgu ob njej. Tako bo razstava opozarjala potapljače na bližnjo potopljeno galerijo, nepotapljačem pa razgalila svet in umetnino v čisto novi podobi in v neverjetnem okolju. Tako bo marsikomu postalo jasno, zakaj je tudi ob našem morju iz leta v leto več potapljačev. Po nekaterih podatkih je približno 5000 aktivnih in več deset tisoč takšnih, ki so bili aktivni, zdaj pa so manj ali niso več.

Povabila pod vodo

Ker je Istrsko Madono še pred njeno potopitvijo novembra na piranskem pomolu blagoslovil koprski škof Jurij Bizjak, ki je tedaj izjavil, da česa tako izvirnega še ni blagoslovil, se je prav te dni porodila zamisel, da bi 67-letnega koprskega škofa, skupaj s piranskim župnikom Zorkom Bajcem, do poletja toliko naučili potapljaških veščin, da bi predvidoma junija izpeljali še en poseben obisk Potopljene Madone, na katerem bi bila tudi oba cerkvena predstavnika.

Podvig bodo predlagali tudi piranskemu županu Petru Bossmanu, ki je za možnost povabila izvedel od nas. Župan je ob nameščanju skoraj štiri tone težkega kipa (visokega tri, širokega in dolgega po 2,5 metra) na mejo med naravnim spomenikom Rt Madona in preostalim morjem povedal, da je morsko okolje bogatejše, mesto pa tudi s takimi projekti poudarja svoje umetniške presežke.