Tiskane izdaje
Deset boškarink, ki smo jih v Slovenijo konec lanskega avgusta dobili od hrvaških partnerjev,je skotilo sedem telet. To je le eden od rezultatov iztekajočega se čezmejnega projekta Apro o vračanju avtohtonih istrskih pasem domačih živali na kraške travnike slovenske Istre in južne Primorske.
Predsedniku društva za slovensko-hrvaško čezmejno sodelovanje Valterju Miklavčiču iz Rakitovca se je šele s pomočjo čezmejnega slovensko-hravaški projekta Apro, lahko uresničila dolgoletna in do lanske jeseni praktično neuresničljiva želja, da bi v slovensko Istro ponovno naselili že izginulo avtohtono istrsko govedo, imenovano tudi boškarin.
Do boškarinov samo s pomočjo projekta
»Več kot deset let sem na hrvaški strani in na občini Koper iskal možnost, da bi v slovensko Istro in zaledje s hrvaške strani spet naselili boškarine. Nato pa me je nekega dne poklical vodja oddelka za kmetijstvo na Istrski županiji Milan Antolović in mi rekel, da se je pojavila priložnost, da se to lahko zgodi. Zaprosil me je je, naj pomagam poiskati slovenske partnerje za projekt Apro, navezal sem stike in zadeva je uspela,« je za Delo pojasnil Miklavčič.
»Res je,« je potrdil Milan Antolović. »Preselitev avtohtonega istrskega goveda je bila za nas mogoča šele na ta način, saj smo se prej hoteli izogniti parcialni rešitvi. Naš pogoj - skupno upravljanje populacije te pasme v funkciji revitalizacije podeželja, kraških pašnikov - se je lahko uresničil šele skozi projekt, s katerim smo vsi zelo zadovoljni.«
Deset boškarink, ki so jih lani preselili iz Istre na pašnike pri Prešnici, je skotilo sedem telet. Živali morajo pet let ostati v lasti novogoriške enote kmetijskogozdarskega zavoda (KGZ), nato pa bo KGZ vse živali oddala interesentom zastonj v rejo. Del črede bodo predvidoma do 27. aprila, ko bo Miklavčičevo društvo spet organiziralo pohod, preseljenih v Rakitovec.
Srž projekta, vrednega 950.000 evrov, ki se po treh letih ta mesec izteka, je bila proučiti možnosti vračanja ekstenzivne reje in paše avtohtonih pasem istrskega goveda, oslov, ovac in koz na suhe kraške travnike, s čimer bi lahko ohranili zaraščajočo se krajino, ljudem pa omogočili zaslužek. Partnerji v projektu so se zato morali dogovoriti za skupni pristop in skupni program revitalizacije oziroma rejski program, tokrat za boškarina. Kdaj pozneje bodo to lahko storili še za ostale avtohtone pasme.
Oslom pravo ceno tudi v Sloveniji
Izvajalci projekta so izdelali več študij, na primer o avtohtonih pasmah, o vzdrževanju biodiverzitete s pomočjo paše na kraških travnikih, izdali so knjigo o zgodovinskem pomenu paše in pašnikov. KGZ je s pomočjo Regionalne razvojne agencije Pivka opravila mnenjsko anketo med mogočimi rejci živali. Organizirali so dobro obiskane delavnice o posameznih avtohtonih pasmah.
»Stranski« rezultat projekta Apro je na primer ustanovitev društva Oslarija, ki je v sodelovanju z veterinarskim inštitutom spodbudil organiziranje rejcev oslov v Sloveniji, zato da bi vzpostavili bazo podatkov o populaciji oslov v Sloveniji, rejcem pa zagotovili vsaj minimalno državno podporo. Kot je povedal Stane Sušnik, pobudnik društva, je v Oslarijo v mesecu dni vstopilo 50 rejcev s približno 150 osli (od 880 registriranih oslov v Sloveniji).
Hrvaška je s pomočjo projekta dobila del denarja za zgraditev hleva za 55 glav matične črede istrskega goveda, s pomočjo projekta pa so dokazali, da pasma istrske koze še vedno obstoji in da je živali z dokazanim genotipom istrske koze še približno 70. Zdaj bodo začeli postopke za zaščito pasme.
Rejci pričakujejo pomoč javnih ustanov
V Istrski županiji, ki je ustanoviteljica pazinske agencije, so meso, mlečni in drugi izdelki živali avtohtonih pasem že na jedilnikih gostincev in na trgovskih policah. Zavedajo se, da goveda ali oslov na pašnikih ne bo nič več, kot jih je, če rejci ne bodo vsaj nekaj zaslužili. Zato se za evropski denar skupaj s slovenskimi partnerji potegujejo že z novim projektom Gastro rural, obogatitev visoke turistične gastronomije z izdelki z identiteto Istre in krasa.
»Anketa je pokazala, da se ljudje zavedajo, da je podpora sonaravni živinoreji pogoj tudi za ohranitev krajine, ki je, kakršna je, prav zaradi nekdanjega sonaravnega kmetovanja. Vendar brez podpore in sodelovanja različnih vrst stroke in politike ne bo šlo,« je prepričan Miran Sotlar iz KGZ Nova Gorica. Kot velik uspeh projekta pa ocenjuje tudi oblikovanje skupne čezmejne mreže enajstih znanstvenih in drugih institucij ter Istrske županije, ki bodo sodelovale tudi vnaprej.
Predstavniki teh so v sredo v Poreču na zaključku projekta namreč podpisali pismo o nameri za izvajanje skupne strategije na področju revitalizacije podeželja z avtohtonimi živalmi. Med njimi tudi slovenska zavoda za gozdove in za varstvo narave. »Tako bomo lahko oblikovali projektni tim za nadaljne delo na skupnih projektih, kar je zelo dober temelj za sodelovanje tudi po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo,« pa ocenjuje tudi vodja projekta Gordan Šubara.
