Italijanke k nam ne hodijo rojevat, zato bi sporazum dopolnili

V Šempetrski porodnišnici je lani rodilo le pet italijanskih državljank, pestijo jih strahovi.

Objavljeno
01. januar 2016 21.10
Katja Željan
Katja Željan

Šempeter pri Gorici – V šempetrski porodnišnici se je lani rodilo okrog sedemsto otrok, med njimi le pet novorojenčkov italijanskih porodnic, čeprav sta se bolnišnica in dežela Furlanija - Julijska krajina že sredi leta 2014 sporazumeli, da bodo lahko v Slovenijo prihajale rojevat porodnice s stalnim prebivališčem v italijanskih občinah Gorica, Fara, Moš, Števerjan, Sovodnje in Šlovrenc. V Šempetru zato predlagajo, naj sporazum vključi več občin na italijanski strani.

Kot pravi direktorica šempetrske bolnišnice dr. Nataša Fikfak, so predlog naslovili na Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), saj je bila prav čezmejna porodnišnica prvi večji projekt združenja po ukinitvi porodnišnice v italijanski Gorici ter hkrati eden od treh glavnih projektov na področju zdravstva, ki si ga je združenje naložilo do leta 2020. »Po predlogu bi sedmim občinam, ki so zdaj vključene v sporazum, dodali sosednje, območje, od koder bi lahko Italijanke hodile rojevat k nam, pa bi razširili vse do Krmina, Dolenja in Čedada.

Predlog je že v razpravi in pričakujem, da ga bodo najverjetneje tudi potrdili,« ocenjuje Fikfakova. Sporazum je italijanskim porodnicam iz omenjenih občin, ki so med nosečnostjo obiskovale ambulante bolnišnice v Gorici, doslej omogočal, da jim je italijanski deželni zdravstveni sistem plačal stroške poroda v Šempetru. V Italiji je strošek hospitalizacije za izvedbo poroda skupaj z oskrbo matere in novorojenca med hospitalizacijo 1200 evrov za vse vrste porodov, medtem ko morajo samoplačnice iz Italije za naravni porod v slovenskih porodnišnicah plačati malo manj kot 700 evrov, za porod s carskim rezom pa približno 1800 evrov. Sporazum je porod­niško in pediatrično ekipo šempetrske bolnišnice tudi obvezal, da bodo, če bi novorojenec potreboval zdravniško pomoč, tega prepeljali v oddelek za novorojence bolnišnice Burlo Garofolo v Trstu ali v bolnišnico Santa Maria della Misericordia v Vidmu, stroške prevoza pa bi plačala deželna zdravstvena služba Furlanije - Julijske krajine.

Bližina očitno ni odločilna

A projekt očitno ni zaživel tako, kot so si predstavljali, saj je število čezmejnih porodov tako pred­lanskim kot lani mogoče našteti na prste ene roke. »Številke so res nizke, kar nas preseneča. Bližina očitno ni odločilna, da bi zato italijanske porodnice hodile rojevat k nam. Zavedati bi se morale, da bo njihov otrok imel italijansko državljanstvo, tudi če se rodi v Šempetru. To je namreč glavni strah, ki ga imajo Italijanke zdaj,« opozarja Fikfakova. Sporazum očitno ovirajo tudi težave obporodne oskrbe. Prvi pregledi novorojenčka, ki je rojen v Šempetru, namreč v Italiji niso brezplačni, medtem ko imajo Italijanke, ki rodijo v okviru njihovega zdravstvenega sistema, pravico do prvega brezplačnega pregleda novorojenčka.

Toda tudi to se utegne spremeniti. »Obporodna oskrba je namreč predmet programa Zdrava nosečnost, ki ga vodimo v okviru EZTS. Čakamo, da projekt potrdi evropska komisija. To bi bil resnično velik korak, saj bi to omogočilo združevanje, tudi združevanje znanja. To bi bila velika dodana vrednost, saj smo v projekt vložili veliko naših izkušenj: gre za šolo vodenja nosečnosti, šolo rojevanja, šolo dojenja in poporodno spremljanje. EZTS smo ponudili, da bi v Šempetru nastala Hiša porodov, seveda osnovana na meddržavnem sporazumu. Z evropskim državljanstvom to dandanes ne bi smel biti več problem,« meni direktorica šempetrske bolnišnice.

»Smo varni in kompetentni«

Dr. Neda Bizjak, predstojnica ginekološko-porodniške službe v šempetrski bolnišnici, je prepričana, da so Italijanke od porodov v Sloveniji odvračali tudi nekateri članki v italijanskih časopisih. »A naša porodnišnica je zelo varna in strokovno kompetentna. Tudi jezik ni ovira, saj ga osebje toliko obvlada, da se lahko normalno pogovarjamo z Italijankami,« poudarja. Po njenih besedah se v porodnišnici napoveduje precej pridobitev: v kratkem bodo začeli obnavljati in urejati porodni blok, oddelek bodo tudi dodatno opremili, medtem ko bodo ambulanto za dojke selili v novi del bolnišnice.

Poskrbeli bodo za lajšanje bolečin ob porodu – storitve doslej niso izvajali tudi zaradi pomanjkanja anesteziologov – in uredili sobo za partnerje mamic. Porodnišnica, ki je lani praznovala pol stoletja delovanja, je leta 2015 prejela okrog 80.000 evrov donacij, ki jih bodo namenili za nakup dodatne opreme; tudi nove porodne mize ter dveh pregledovalnih miz, ene za ginekološko ambulanto in ene za porodnišnico. Opremili bodo tudi prostor za reanimacijo novorojenčka, že v tem mesecu pa bodo predvidoma dobili dva monitorja za spremljanje življenjskih funkcij pri materah, ki so rodile s carskim rezom in jih takoj po porodu pripeljejo na oddelek.