Tiskane izdaje
Trbovlje - Zasavje je na prelomnici: iz ekološko in razvojno degradirane regije, ki jo pestijo nadpovprečno velika brezposelnost, staro prebivalstvo in nazadovanje gospodarstva, se spreminja v regijo start upov. Ledino orje Dewesoftov pospeševalnik Katapult z deseterico podjetij. Na podlagi njihovih izkušenj nastaja tudi vladni akcijski načrt Slovenija - dežela zagonskih podjetij.
V Trbovljah, Zagorju in Hrastniku živi slabe tri odstotke ali 57.280 vseh prebivalcev Slovenije; med njimi je dobrih 14.000 delovno aktivnih. Stopnja registrirane brezposelnosti je 10,5-odstotna ali za 3,2 odstotka nižja kot v 2016, kar je za regijo, ki se je prav zaradi nadpovprečne brezposelnosti znašla med razvojnoproblemskimi območji, spodbuden podatek. Obenem se regija stara: 19,7 odstotka ali skoraj vsak peti Zasavec je starejši od 65 let. Gospodarstvo šepa že desetletja: BDP na prebivalca Zasavja znaša 10.060 € in je skoraj dvakrat manjši od BDP na državljana - 18.693 €.
Če se uresničijo napovedi vladne ekipe Mira Cerarja, ki je včeraj obiskala Zasavje, bodo prvo poročilo o akcijskem načrtu sprejeli že januarja. Obisk v »vzorčnem gospodarstvu«, trboveljskem Dewesoftu in zibelki zagonskih podjetij Katapultu, je medresorska skupina za pripravo akcijskega načrta izkoristila za prvo sejo, na kateri so po besedah Alenke Marovt z gospodarskega ministrstva prerešetali ovire, s katerimi se srečujejo start upi. Največja je zdaj zaposlovanje tujcev. Slovenska zagonska podjetja potrebujejo visoko izobražen in usposobljen kader, ki je na globalnem trgu, a zaradi neprijazne zakonodaje čaka na priložnost, da vstopi.
Prelom ob sodelovanju s Chipolom
V Katapult je že vstopilo deset podjetij. Prva lastovka je bil Chipolo, mlado podjetje, ki mu je leta 2013 v pičlih 15 dneh na kickstarterju za svojega »iskalca izgubljenih predmetov« uspelo dobiti podporo 5400 ljudi in zbrati 300.000 dolarjev. »In to samo zato, ker je naš prijatelj ves čas izgubljal stvari,« pravi direktor Primož Zelenšek. Desetkrat po pet minut pomoči, ki so jim jo omogočili v trboveljskem Dewesoftu, je bilo odrešilnih za obe podjetji. Po štirih letih ima Chipolo 44 delovnih mest, tri produkte na trgu in štiri milijone evrov prihodkov, Dewesoft in Slovenija pa sta dobila Katapult - družbo za pomoč start upom, da pridejo od prototipa do končnega produkta, kakor jo je definiral prvi mož Katapulta Jernej Pangeršič.
Prav zaradi sodelovanja s Chipolovo ekipo je direktor Dewesofta Jure Knez tudi dobil idejo o pospeševalniku za pomoč mladim podjetnikom na poti od ideje do kakovostnega izdelka. »Naj bo izdelek še tako dober, pri prvem preboju potrebuje prodajalca,« je včeraj razkril začetno skrivnost uspeha »oče« Dewesoftovega programskega paketa, v katerem je zajeto znanje dvesto inženirskih let.
Raketa čaka dovoljenje države
Ironateova ponev za hitro pico, Zojo - naprava za spremljanje dojenčkovega dihanja, SOS šola - portal za pomoč staršem in 60.000 slovenskim otrokom pri matematiki v prvih treh razredih osnovne šole, predmetu, kjer šestošolci na nacionalnem preverjanju ne dosegajo več kot zadostne ocene, magična vezalka Davida Kneza, ki jo je mogoče zavezati z eno roko, Spacelinkova raketa, ki čaka dovoljenje slovenskih oblasti, da testno poleti deset kilometrov visoko, brez tega dovoljenja pa bo »odletela« v tujino; Hillstrikov trismučnik, Aereformovi simulatorji letenja X-Alpha, na katere prisega tudi Ivo Boscarol ... je le nekaj imen, ki pišejo zgodbe pod okriljem Katapulta. Vsi se ne morejo pohvaliti z rastjo po vzoru Dewesofta, katerega letni promet dosega dvajset milijonov evrov. Aereformov letošnji promet je, denimo, »le« 250.000 evrov. »Rastemo po načelu: nič posebnega, a zato zdravo,« pravi Sašo Knez, direktor, ki je prepričan, da čas kompozitne industrije šele prihaja.
Zavedajoč se zakonodajnih ovir tudi premier Miro Cerar slovenskim start upom v nastajanju obljublja skorajšnjo razbremenitev »nepotrebnih administrativnih ovir« in napoveduje finančno pomoč države.
V Dewesoftu ne skrivajo, da si od start upov obetajo transformacijo Zasavja v vitko regijo oziroma regijo zagonskih podjetij. »Pravzaprav smo mi že tam,« je prepričan Jure Knez, ki načrtuje nadgradnjo Katapulta z visokotehnološkim centrom znanja. Osredotočajo se na vsebine, ki jih gospodarstvo potrebuje: varjenje, varjenje aluminija, delo s karbonom ... Center znanja bo zaživel v predvidoma letu dni.
