Rečica pri Laškem, Maribor - Čeprav, kot je dejal predsednik republike Borut Pahor, se še vedno najde kdo, ki je prepričan, da reševanje problemov iz preteklosti ne bo pripomoglo k reševanju problemov, je to nujno tudi za skupno boljšo prihodnost.
»To, da smo začeli zares pomembno reševati enega najbolj dramatičnih zgodovinskih izzivov - torej spraviti Slovenijo, razklano iz sredine prejšnjega stoletja - utegne za prihodnost našega naroda pomeniti več, kot si trenutno predstavljamo. Delo ni končano in še zelo veliko pogovorov, zaupanja, vere v to skupno, v skupna prizadevanja bo potrebno, da bomo enkrat lahko zares končno rekli, da so vsi naši mrtvi pokopani in da uživajo mir,« je Pahor dejal ob začetku prevozov posmrtnih ostankov pobitih maja in junija 1945 iz Barbarinega rova v Hudi jami v Park spomina na mariborsko pokopališče Dobrava.
Pietetna slovesnost
Med prvimi v od dežja razmočeno zakotje pred nekdanji rudniški rov v Hudi Jami je prispel celjski škof Stanislav Lipovšek. Četrt ure kasneje pogrebniki iz Barbarinega rova prinesejo zlato obarvano krsto s posmrtnimi ostanki. Škof odide v rov in blagoslovi žrtve. Ko se vrne, gardisti Slovenske vojske prinesejo pred kapelico venec predsednika Boruta Pahorja. Zbrani so že predstavniki slovenskih in hrvaških združenj, ki se zavzemajo za ureditev vprašanja zunajsodnih pobojev, med njimi so številni svojci.
Na željo civilnih združenj iz Slovenije in Hrvaške, ki zastopajo svojce po drugi svetovni vojni pobitih v Barbarinem rovu nad zaselkom Huda Jama, se začne pietetna slovesnost z mašo. Številne svojce in prijatelje pokojnih iz Slovenije in Hrvaške škof Lipovšek nagovori z besedami, da gre za pomemben korak na poti k spravi in ureditvi odnosa do žrtev medvojnih in povojnih pobojev.
Infografika: Delo
Izkop in iznos posmrtnih ostankov iz jaška I na območju vojnega grobišča Barbarin rov v Hudi Jami se je začel pred nekaj tedni. V ponedeljek je šlo le za pietetno slovesnost, verski obred, kakršen je običajen na domu pokojnika ali pri mrliški vežici. Pred začetkom prevozov za morebitno kasnejšo identifikacijo žrtev odvzemajo vzorce DNK. Izkop, prenos in pokop vseh posmrtnih ostankov - doslej so odkrili več kot 800 trupel žrtev, ki so bile pobite maja 1945 - bo predvidoma po 17 mesecih končan do konca letošnjega leta.
V kabinetu predsednika republike pravijo, da se tako končuje aktivno urejanje zelo občutljivega področja slovenske zgodovine. Izpolnjena bo dolžnost države, da poskrbi za civilizacijski pokop žrtev. Toda Franc Zabukovšek iz Pobude za Teharje je že pred časom dejal, da bi bila primernejša dokončna ureditev Parka spomina Teharje in prenos posmrtnih ostankov iz Hude Jame v grobnico na Teharje, od koder so tudi žrtve Hude Jame odhajale v smrt.
Kritiki so prepričani, da ne zadostuje le antropološka in arheološka analiza posmrtnih ostankov, ampak da bi morali sprožiti ustrezno preiskavo tudi po kazenskem zakoniku.
Simbolični pokop prve žrtve
Prvo krsto s posmrtnimi ostanki ene od žrtev povojnih pobojev v Hudi Jami so danes postavili v mrliško vežico na mariborskem pokopališču na Dobravi, že jutri, ko se bo začel prenos drugih žrtev, pa je predviden pokop. Pokopavanje - v Maribor naj bi prepeljali posmrtne ostanke okoli 800 ljudi - bo po besedah Lidije Pliberšek, direktorice Pogrebnega podjetja Maribor, trajalo vse do 27. oktobra, ko je predviden simbolni pokop zadnje žrtve, in sicer z državno slovesnostjo in verskim obredom.
Posmrtne ostanke bodo položili v grobno oziroma pokopno polje, torej brez gomile, prav tako ni predviden spomenik. Pravzaprav je že celoten Park spomina na Dobravi, kjer so med drugim pokopane tudi žrtve iz tako imenovanih protitankovskih jarkov na Teznem, svojevrsten spomenik. Zdaj potekajo tudi prizadevanja, da se takšen status tudi formalno in uradno potrdi. Večina žrtev iz Hude Jame je anonimnih, če bi kasneje katero izmed njih identificirali, pa bodo, podobno kot pri padlih v prvi svetovni vojni, na informativni tabli zapisali tudi njihova imena, medtem ko individualnih spomeniških obeležij ne predvidevajo.
Infografika: Delo
Pliberškova poudarja, da je bil Maribor za pokop izbran predvsem zaradi kostnice, ki je bila leta 2008 zgrajena za pokop žrtev povojnih pobojev, vendar takšen način pokopa ni primeren za mumificirana trupla, zato so uredili pokopno polje. Njegov tloris obsega okoli 125 kvadratnih metrov, deljen bo s tlakovanimi potmi, natančen arhitekturni načrt še ni pripravljen, podobno ureditev so uporabili tudi pri tezenskih žrtvah, kjer so poti simbolno oblikovane v formi sledi tankovskih gosenic.
Pokopavanje žrtev iz Hude Jame se bo nadaljevalo tudi po 27. oktobru, saj izkopavanja še potekajo. Po ocenah naj bi bilo v rudniških jaških okoli 2500 žrtev. Pliberškova predvideva, da bi lahko vse posmrtne ostanke pokopali do konca prihodnjega leta, grobno polje pa uredili za 3000 posmrtnih ostankov.
Na Dobravi bodo konec meseca pogrebne slovesnosti in pokop, ki se ga bodo po septembrskem dogovoru med predsednikom republike Borisom Pahorjem in ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom udeležili najvišji državni in cerkveni dostojanstveniki.