Dokument, ki so ga sprejeli na mednarodni konferenci v Københavnu, postavlja tudi Sloveniji zelo konkretne naloge, saj bo morala predstaviti, kako bo izpolnila obljube o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov.

Ljubljana - Dokument, ki so ga sprejeli na mednarodni konferenci o podnebnih spremembah v Københavnu, postavlja tudi Sloveniji zelo konkretne naloge, saj bo morala predstaviti, kako bo izpolnila obljube o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, je včeraj poudaril v. d. direktorja službe za podnebne spremembe dr. Jernej Stritih. Služba, ki so jo ustanovili tik pred konferenco v Københavnu, je namreč pripravila srečanje strokovne javnosti s člani slovenske delegacije, ki je bila na podnebnem vrhu v danski prestolnici.

Vodja delegacije Andrej Kranjc je s še nekaterimi člani navzoče neformalno seznanil s sklepnim dokumentom konference in jim predstavil svoje mnenje in svoja opažanja. Pogajanja so bila naporna in občasno na robu propada, končala pa so se z dokumentom, ki vzbuja mešane občutke. V več pogledih je premik naprej, saj so se z njim strinjale vse glavne toplogredne onesnaževalke ozračja, vendar pa bo končna ocena mogoča šele, ko bo znano, ali bodo države upoštevale njegova priporočila. Dokument namreč ni pravno obvezujoč in po mnenju marsikoga, tudi navzočih na včerajšnjem pogovoru, je to njegova glavna hiba. Po njegovih določilih naj bi države do 1. februarja predstavile pripravljenost, za koliko in do kdaj omejiti izpuste toplogrednih plinov, tako da bi v globalnem pogledu omejili dvig temperature na dve stopinji Celzija; ob tem naj bi tudi transparentno prikazale, kako in s kakšnimi konkretnimi ukrepi nameravajo uresničiti svoje cilje oziroma obljube.

Jernej Stritih je dejal, da zastavlja to zelo konkretne naloge tudi naši državi oziroma službi za podnebne spremembe. Imeti bi morali premišljeno in usklajeno strategijo prehajanja na nizkoogljično družbo, ki pa po mnenju številnih strokovnjakov ni niti v povojih. Omenil je, da je Slovenija v paketu EU, zato za nas rezultat podnebnega vrha v sklepnem dokumentu ne pomeni kakšnih premikov. Ostane le vprašanje, ali bo Unija ostala pri 20 odstotkih znižanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 ali pa bo to znižanje povečano na 30 odstotkov. Prav včeraj so se okoljski ministri v Bruslju dogovarjali o konkretnih korakih naprej.

Slovenijo posebno zadevajo gozdovi kot vir izničevanja ogljikovega dioksida. Tudi po končanem podnebnem vrhu je še vedno odprto, kolikšno prednost imajo lahko države zaradi svojih gozdov. Po besedah člana delegacije Aleksandra Goloba ni pomembno le, kako bomo omejevali izpuste, marveč tudi, kako bomo obvladovali krčenje gozdov. V njih je namreč akumulirana kar petina vsega ogljikovega dioksida. Slovensko stališče je, da naj bi do leta 2020 stopnja gozdnega poseka pri nas dosegla 75 odstotkov prirastka.

Prav pri gozdovih so navzoči izzvali člane delegacije, zakaj na konferenci ni bil posebej poudarjen problem Alp. Po navedbah strokovnjakov se namreč Alpe in z njimi celotno sredogorje pri nas hitreje segrevajo kakor druga območja. Opozorili so še na problematiko prometa, ki je v Sloveniji akutna, a se zdi, da je pristojni ne morejo, nočejo ali pa ne znajo obvladati.

Iz sredine tiskane izdaje Dela