Iz Krke dvignil kamen z rimskim mečem

Država bo najditelja finančno nagradila, saj želi s tem preprečiti, da bi najdbe končale na črnem trgu ali v tujini.

Objavljeno
04. julij 2017 00.03
Janoš Zore
Janoš Zore
Brežice – »Od občana smo dobili klic, da je v reki Krki našel sulico. Ko smo prišli do njega, smo ostrmeli. Našel je odlično ohranjen rimski meč gladij, na katerem se še čuti ostrina rezila,« je dejala Jana Puhar iz Posavskega muzeja Brežice. Država bo najditelja finančno nagradila, saj s plačilom za najdbe želi preprečiti, da bi te končale na črnem trgu ali v tujini.

»Ko se kopamo v Krki, redno odstranjujemo velike kamne, da si ne poškodujemo nog. Iz teh naredimo tolmune, ki imajo za nameček pozitiven vpliv na ribe,« nam je Janez Ivšič sredi Krke v Krški vasi razlagal, kako je 20. junija naletel na približno 2000 let star meč: »Opazil sem, da iz kamna velikosti 50 krat 40 centimetrov štrli špica. Želel sem jo odstraniti, da se ne bi kdo zbodel. Nato sem kamen obrnil, kot vsakega, saj na vrhu nikoli ni nič zanimivega, pod njim pa včasih najdem velike stare školjke, in videl, da ne gre le za špico. Vse življenje živim za Krko, pa nisem nikoli našel podobne najdbe.«

Ivšič je konglomerat peska, apnenca, školjk, alg in rimskega meča odnesel do svoje hiše na levem bregu Krke in ga ovil v folijo: »Železo, ki ga odvzamemo iz Krke, rjavi kot madona, v dveh urah je povsem rumeno. S folijo sem želel ohraniti vlažnost čez noč. Takrat smo bili sredi popoldneva. Naslednje jutro sem poklical znanca, zaposlenega v muzeju.«

Ob našem četrtkovem obisku Krške vasi je pošteni naključni najditelj že imel odločbo, da je meč, ki ga je predal javnemu muzeju, last države. Zakon o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008 (ZVKD) določa, da so sto in več let stare najdbe v vodi in zemlji last države. Ivšič dikcije ni poznal: »Prepričan sem, da najdba iz preteklosti ne more biti last ali dobiček posameznika. Nekatere stvari pripadajo družbi.«

Najvišja nagrada 10.000 evrov

»Najditelji so tovrstne najdbe dolžni predati pristojnemu muzeju ali zavodu za varstvo kulturne dediščine. To je pravilno ravnanje,« pravi kustosinja na oddelku za arheologijo Posavskega muzeja Brežice Jana Puhar, ki je prevzela meč, za katerega je zaradi značilne oblike takoj vedela, da izvira iz približno prvega stoletja našega štetja: »Žal temu ni vedno tako. Nekateri kosi končajo pri zasebnih zbirateljih, nekateri tudi v tujini. Zaradi tega v 26. a-členu ZVKD obstaja možnost, da država naključnega najditelja nagradi. Pri tem je pomembna besedica naključni, ki izključuje iskalce z detektorji. Ti ob najdbah posegajo v zemeljske plasti in s tem uničujejo informacije o kontekstu najdbe. Arheologi tovrstnega iskanja arheoloških izkopanin ne podpiramo.«



Jana Puhar iz Posavskega muzeja je navdušena nad ostrino rezila, foto: Janoš Zore/Delo

»Postopek upravičenosti do nagrade izvede ministrstvo za kulturo na predlog najditelja in na podlagi strokovnega mnenja državnega ali pooblaščenega muzeja o pomenu najdbe,« pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo: »Gre za stimulativen ukrep, ki naj bi pripomogel k povečanemu število prijav oziroma k zmanjšanju nezakonitega trgovanja z izjemnimi najdbami, kar potrjujejo tudi mednarodne izkušnje.

Višina nagrade je, ob strokovno utemeljenem predlogu pristojnega muzeja, odvisna tudi od proračunskih zmožnosti ministrstva za kulturo. To zagotavlja za tovrstne nagrade na letni ravni okvirno vsoto v višini 15.000 evrov. Država je do zdaj izplačala nagrade štirikrat, višina najvišje je znašala 10.000 evrov neto.«

Meč naj bi ostal na kamnu

Kakšna bo višina nagrade za Ivšiča, še ni določeno. A z omenjenim denarjem (vrednost meča naj ne bi bila prevelika) verjetno ne bo ravno obogatel. Precej bogatejši bodo posavski muzej in njegovi obiskovalci. Ustanova do zdaj v svoji zbirki rimskega gladija še ni imela.

»Bili smo navdušeni,« se stoječa ob meču rimskega vojščaka, ko s prsti še enkrat več občuti izjemno dobro ohranjeno ostrino konice 2000 let starega rezila, prvega pogleda na najdbo spominja Jana Puhar: »Železni del je ohranjen v celoti, propadla je le obloga ročaja iz organskega materiala. Najdišč podobnih mečev je v Sloveniji kar nekaj, na Dolenjskem, recimo, Verdun pri Stopičah.«

Ostrino rezila je mogoče začutiti, ker je ob prelomu konglomerat v Krki – reka izdolbe površje pod okamnelim blokom, ki se zato pretrga – s konice odpadel lehnjak. Preostanek meča je še vedno spet s konglomeratom. V muzeju želijo najdbo ohraniti v prejeti obliki, a bodo meč, če bodo strokovnjaki zaradi prisotnosti lehnjaka napovedali njegovo propadanje, odstranili, očistili in zaustavili napredovanje poškodb, kamen pa razstavili s kopijo orožja.