Tiskane izdaje
Ljubljana - Prestopov iz novinarstva v politiko je veliko. Več, kot bi si jih v novinarskem poklicu, ki prisega na neodvisnost in politično neopredeljenost, želeli. Zato se vedno krešejo mnenja, ko se novinarji politiki želijo vrniti nazaj v novinarske vode.
Vprašanje vrnitve je kočljivo predvsem iz etičnih razlogov, saj mediji oziroma novinarji opravljajo funkcijo nadzora oblasti in bi potem »okuženi« lahko kaj hitro zašli na polje pristranskosti ali bi med občinstvom vzbujali takšen vtis. Vprašanje je torej, ali so vrnitve legitimne.
Novinarstvo ni le politično novinarstvo!
Zlasti na RTV Slovenija, ki je javni servis, so velikokrat v zadregi, kaj storiti, če se njihovi novinarji, predvsem tisti, ki delajo v informativnih programih, odločijo za kandidaturo na volitvah. Problem nastane še zlasti s tistimi, katerih kandidatura ni bila neuspešna. Eden takšnih primerov je bila dopisnica RTV iz Trsta Mirjam Muženič, ki se je potegovala za mesto evropske poslanke na listi LDS, a ni bila izvoljena in je nato tudi po sodni poti dosegla, da se je vrnila na televizijske zaslone v okviru informativnega programa. Podobno kot Muženičeva se je za mesto evroposlanke za SD potegovala Tanja Fajon, dopisnica RTV iz Bruslja, in bila izvoljena. »Praksa glede prestopanja med novinarstvom in politiko se po državah EU razlikuje. Nekdanji novinarji se ponekod iz politike brez posebnih težav vračajo v novinarske vrste. Sama sicer verjamem, da bi bilo predvsem moralno manj sporno, če bivši minister ali poslanec ne bi nemudoma poročal o notranjepolitičnih razmerah v državi. Poznam vrsto novinarjev, ki so zelo jasno politično opredeljeni. Neodvisnost in profesionalnost nista nujno povezani. Tako kot novinarstvo ni le politično novinarstvo. Če hočemo v Sloveniji uveljavljati jasna pravila in ločnice med neodvisnostjo in profesionalizmom, potem se bojim, da bomo izgubili veliko novinarjev,« nam je dejala Tanja Fajon, ki ima kar nekaj kolegov poslancev, ki so nekdanji novinarji.
Miro Petek: Ni enotnih meril
V Sloveniji sta se iz novinarskih vrst v parlament na zadnjih volitvah preselila urednica na komercialni televiziji Tamara Vonta in nekdanji odgovorni urednik Dela Mitja Meršol. Ni pa uspelo Miru Petku, ki je bil nekdaj novinar Večera, zatem poslanec SDS in zdaj v. d. direktorja direktorata za medije. »Tudi če bi se sam z veseljem vrnil v novinarstvo, menim, da zame ni več prostora, češ da sem kontaminiran. Menim, da niti med novinarskimi kolegi in bralci ne bi bil dobro sprejet,« nam je dejal Petek in dodal, da je zelo očitno, da novinarji politiki iz levega političnega spektra veliko bolj preprosto prehajajo med obema poljema, medtem ko so za ostale vrata zaprta. »Ni enotnih meril,« je še dejal Petek.
Že pred veliko leti je grenkobo vrnitve izkusila Ljerka Bizilj, zdaj odgovorna urednica tretjega programa nacionalne televizije. »Kandidirala sem zato, ker sem menila, da bom svet lažje spreminjala s politiko kot pa skozi medije, a sem ugotovila, da sem nekoliko naivna,« nam je dejala Biziljeva. »Ni mi žal za to izkušnjo, se mi pa zdi nespodobno, da bi potem delala kot politična novinarka; tega tedaj niti nisem pričakovala, a sem bila kljub vsemu kar nekaj časa 'brez poklica' in se šele veliko let pozneje vrnila v program.«
Nekdanja ministrica za kulturo Majda Širca se je pred dvema tednoma vrnila na RTV, od koder je tudi šla na ministrsko mesto. »Od leta 1985 sem delala kot novinarka, avtorica in kulturna ustvarjalka. Ali bi se vam zdelo prav, da bi ostali brez svojega dela, čeprav ste bili zanj večkrat nagrajeni in katerega opus ni tako zelo majhen? In ki nima niti pridiha politične konotacije? Vem, kaj bi rada počela v nasprotju s tistimi, ki raje pobirajo nadomestilo,« nam je dejala Širca, ki je po novem urednica oddaj v okviru kulturnega in umetniškega programa TV Slovenija.
Na RTV so nekoč že nameravali formalizirati ureditev tako, da novinarji, ki bi se odločili sodelovati na volitvah, ne bi mogli opravljati uredniškega ali novinarskega dela, a zgolj v informativnih programih.
