Tiskane izdaje
Ljubljana – Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je zaskrbljena nad stanjem v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), pa tudi nad neodločnostjo Slovenije pri pregonu korupcije, saj ji od leta 2014 ni uspelo izvesti nobene reforme na tem področju.
Izjava OECD je zelo skrb vzbujajoča, pojasnjuje nekdanji predsednik KPK Drago Kos, ki je tudi predsednik delovne komisije za preprečevanje podkupovanja v mednarodnih poslovnih transakcijah v OECD. »Če natančno beremo izjavo, lahko iz nje razberemo, da OECD zelo skrbi kapaciteta komisije oziroma to, ali je sposobna opraviti svoje delo in ali je zagotovljena njena politična neodvisnost, in skrbi jo tudi zmanjševanje ugleda te institucije v slovenski javnosti. To so tri osnovne stvari, ki so povzročile oster odziv v OECD,« pravi Kos.
Nujno je treba urediti kaos
In kakšna je rešitev zagate? »Nesporno je, da KPK ne deluje oziroma da deluje katastrofalno slabo predvsem zaradi notranjih razprtij. Če vodstvo komisije ne vidi razlogov, ali nima poguma, da bi sami končali agonijo, je slovenska politika, ki ima za to vzvode, dolžna, da razreši vodstvo KPK in imenuje novega,« pravi Kos.
Izjava delovne skupine OECD je nastala na podlagi dolgotrajnega preverjanja dejstev, seznanjanja z realnim stanjem in na koncu postopka tudi s pogovorom vseh akterjev v Parizu, kar se je zgodilo konec lanskega leta. Že takrat je bilo mogoče slutiti, da ugotovitve OECD ne bodo dobre. V izjavi pravijo, da je KPK pomemben gradnik v slovenskem sistemu preprečevanja in odkrivanja korupcije, zato je zelo pomembno, da deluje neodvisno, da ima dovolj finančnih sredstev za opravljanje vseh funkcij in da je učinkovita. V OECD so že leta 2014 opozarjali na težave v zvezi s komisijo, a se od takrat ni nič spremenilo, nobene reforme v smislu krepitve in ureditve razmer ni bilo, ugotavljajo. »KPK se še naprej spopada z velikimi izzivi pri učinkovitem izvajanju nalog, neodvisnosti, moči institucije in ugleda v javnosti,« so zapisali v OECD. Slovenijo zato pozivajo, naj nujno začne reševati težave na tem področju. Kot je mogoče razumeti, bodo morebitni (ne)ukrepi zelo vplivali na naslednjo oceno stanja boja proti korupciji v Sloveniji, ki jo nameravajo objaviti konec junija letos.
Predsednik KPK Boris Štefanec razume pismo OECD kot kritiko oblasti in ne kot kritiko institucije, ki jo vodi. »Gre za kritiko slovenske oblasti, ki je dolžna zagotoviti pogoje za dobro delo KPK,« je dejal Štefanec. Dodal je, da ne beži pred odgovornostjo in da je njegova velika želja popraviti stvari skladno s pooblastili, ki jih ima na voljo. Na očitke, da je v komisiji slabo razpoloženje, da je institucijo zapustilo veliko pomembnih članov, pa je odgovoril, da delo ni okrnjeno. Odnosi bi lahko bili boljši, kot so, priznava, a je prepričan, da so primerljivi z odnosi v kateremkoli državnem organu v Sloveniji.
Dobovšek: Dajanje represivnih pooblastil KPK ni prava pot
Na slabo podobo KPK v javnosti in nezaupanje tistih potencialnih prijaviteljev vplivajo slabe razmere v senatu KPK. Predsednik države, ki senat imenuje, pravi, da na njegovo delo nima vpliva.
Bi bila za to, da se komisija ukvarja s svojim delom, ne s sabo, dovolj že menjava vodstva ali bi bilo treba spremeniti tudi pravni okvir komisije?
Bojan Dobovšek, vodja skupine nepovezanih poslancev in profesor na mariborski fakulteti za varnostne vede, meni, da dajanje represivnih pooblastil KPK ni prava pot, saj je bila ustanovljena kot preventivni organ, kot nekakšen svet modrecev. »Zavzemam se za to, da gremo nazaj, kakor je bilo določeno, v preventivno smer. KPK ima v razmerah, kakršne so zdaj v Sloveniji, dovolj možnosti, da se uveljavi. Na začetku sem predlagal, da se vodstvo menja na eno leto, da imamo brezosebno komisijo, kar bi pospeševalo timsko delo in ne bi bilo notranjih trenj, ki so vedno bila med člani. Če bomo šli po tej smeri, da postane ugledna institucija v družbi, bo dobila veljavo in normalno delovala. Zadeve ne potekajo dobro zaradi represivnih elementov in netimskega dela komisije,« meni Dobovšek, ki pa vidi problem predvsem v družbi, ker ne dojame, da je represija ena plat, druga pa preventiva, da se korupcija sploh ne zgodi. »Ljudi je treba izobraževati, kaj je pravilno in kaj je korupcija v širšem smislu: konflikti interesov, rotirajoča vrata, neformalne mreže, elitni dogovori in podobno. Da promoviramo vrednote in da se ve, da tudi če kaj ni kaznivo dejanje, ima posledice. Če se na primer finančno pozna tistemu, ki je vpleten, se sprožijo finančni postopki; če je nekdo zasedel položaj, ki mu ne gre, se kaznuje tistega, ki ga je postavil.«
Doria: Slabe razmere v KPK kvarijo javno podobo
»Upamo lahko le, da bo alarm iz tujine predramil odgovorne k odločnejšemu ukrepanju, kar je, glede na razmere, nujno,« se je odzval Vid Doria, generalni sekretar Transparency International (TI) Slovenia, in dodal, da so zaskrbljeni kakor delovna skupina OECD.
Nevzdržne razmere v senatu KPK negativno vplivajo na javno podobo in manjšajo zaupanje potencialnih prijaviteljev vanj. Doria meni, da mora država zagotoviti primeren zakonodajni okvir in zadostne finančne kapacitete za nemoteno delovanje KPK, naloga njegovega vodstva pa je, da s svojim delovanjem ustvarja dobre razmere za lastno delovanje. Pri TI Slovenia pričakujejo, da bodo odgovorni z odločnejšimi koraki nastopili k reševanju problematike.
Pahor: Predsednik države nima vpliva
Prav tako predsednik republike Borut Pahor pričakuje, da bo KPK temeljito proučil opozorila. Sam je predlagal senat, a v njegovem kabinetu poudarjajo, da po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije predsednik nima nikakršne pristojnosti vplivanja na delo KPK, ki je samostojen in neodvisen organ.
Štefanec: Nič slabše kot drugje
Na današnje opozorilo OECD se je odzval tudi Štefanec, z zagotovilom, da bo KPK še naprej varoval svojo samostojnost in neodvisnost. Iz sporočila za javnost OECD v KPK razbirajo, da organizacija izraža zaskrbljenost zaradi neodvisnosti in domnevne neučinkovitosti komisije ter njenih nezadostnih kadrovskih in finančnih virov.
»Ena od kritik OECD je usmerjena v to, da je sprememba zakonodaje počasna,« je povedal Štefanec in dodal, da ne beži pred odgovornostjo. Zaveda se, da so javnost in mediji kritični do delovanja komisije, tudi do njega osebno, in želi razmere skladno s svojimi pooblastili popraviti.
Na vprašanje Dela, kaj bo naredil, da si povrne zaupanje javnosti - med drugim ga je zapustilo okoli dvajset uslužbencev, tudi vodja službe za nadzor in preiskave -, je dejal, da ta podatek drži, a da so jih približno toliko na KPK tudi zaposlili. »Z odgovornostjo lahko rečem, da je zdaj na komisiji zaposlenih toliko sodelavcev, kot jih je bilo v času, ko je komisija imela največ zaposlenih.« Za vodjo službe so iskali rešitev z internim razpisom, če v tednu ali desetih dneh ne bodo našli primernega kandidata, pa bodo objavili javni razpis. Delo na tem področju ni okrnjeno, zagotavlja Štefanec, saj je večino nalog prevzel namestnik. »Povsem odgovorno lahko rečem, da delo službe za nadzor in preiskave ni v ničemer okrnjeno, ker ta trenutek ni vodje.«
Dodal je, da ne skriva, in to slovenska javnost ve, da bi bili lahko odnosi v komisiji boljši, kot so, a je prepričan, da so primerljivi z odnosi v katerem koli državnem organu v Sloveniji.
