Izbrisani kakor žrtve vojnega nasilja

Ljubljana – V komentarjih politikov o sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice o izbrisanih je bilo mogoče razbrati eno od možnosti: da bi priznanje odškodnin uredili podobno, kakor je urejeno v zakonu o žrtvah vojnega nasilja.

Evropsko sodišče je, kot je znano, v zadnji sodbi o izbrisanih Sloveniji naložilo, da mora plačati odškodnino po 20.000 evrov šestim pritožnikom, poleg tega mora ta v enem letu sprejeti zakon, s katerim bo uredila vprašanje odškodnin za vse druge. Ni mogoče pričakovati, da bo država priznala in izplačala povzročeno škodo, ki so jo izbrisani utrpeli zaradi izgubljenih pravic. Vse to je namreč ugotovila delovna skupina, ki jo je ustanovila prejšnja vlada. Zdaj je ena od možnosti, da bi priznanje odškodnin uredili podobno, kakor je urejeno v zakonu o žrtvah vojnega nasilja.

Po zadnjih podatkih ministrstva za delo zakon vključuje 48.026 oseb, ki prejemajo doživljenjsko mesečno rento, za katere je lani Slovenska odškodninska družba izplačala malo več kot šest milijonov evrov. Zakon je bil sprejet leta 1995 in je bil že nekajkrat dopolnjen. Višina doživljenjske mesečne rente je trenutno za taboriščnike, ukradene otroke in zapornike 3,13 evra, za izgnance, internirance in prisilne mobilizirance 2,09 evra ter delovne deportirance, begunce in pregnance 1,25 evra za vsak mesec povzročenega nasilja. Otroci, katerih starši so bili med vojno ubiti, imajo pravico le do vojne odškodnine, ki znaša 835 evrov.

Žrtve vojnega nasilja imajo poleg doživljenjske mesečne rente zagotovljeno še zdravstveno varstvo, povračilo potnih stroškov, priznanje pokojninske dobe, pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, pravico do vojne odškodnine po posebnem zakonu in prednost pri dodelitvi socialnega stanovanja. Zakon o uravnoteženju javnih financ pa jim je odvzel pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja.

Če bi izbrisanim podelili status izgnancev za obdobje 20 let, bi po tem zakonu prejemali mesečno rento v višini 500 evrov.