Izbruh gripe bolnišnico spravil na kolena

Celje – Hodniki internističnih oddelkov Splošne bolnišnice (SB) Celje, predvsem kardiologije, gastroenterologije in nefrologije, so v povprečju zasedeni kar 96-odstotno in so tako polni bolniških postelj ves čas. Tudi ko ne razsaja gripa, ki pa je v zadnjih dneh prostorsko stisko še povečala. Zaradi velikega števila obolelih med zaposlenimi že razmišljajo o začasni ustavitvi nenujnih programov.

Celjski urgentni center je imel v zadnjem tednu največ obravnav, odkar deluje. V sredo je pomoč iskalo kar 365 pacientov, kar je več kot polovico več od lanskega povprečnega dnevnega obiska, ki je znašal 241 pacientov. Krivi so bili poškodbe zaradi padcev in zapleti zaradi gripe in respiratornih okužb. Podobno je sicer vsako leto, vendar kot opozarjajo v SB Celje, se vsako leto težje spoprijemajo z izbruhi gripe, saj imajo preprosto premalo prostora.

Več kot 100-odstotno zasedeni so vsi internistični oddelki, oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja ter otroški oddelek. Bolnike so zato namestili na hodnike in tudi v delovne prostore zaposlenih. Število internističnih postelj so povečali tako, da so otroke, ki so se zdravili na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, prestavili na otroški oddelek. Vseh dodatnih 20 postelj je že zasedenih, zato v bolnišnici ne vedo več, kaj bodo storili, ko bo gripa dosegla vrhunec. »V preteklih tednih smo izčrpali možnosti za zagotovitev dodatnih internističnih postelj, ki ne vplivajo na izvajanje drugega programa zdravstvenih storitev bolnišnice,« so sporočili iz bolnišnice.

Nujna novogradnja

Da celjska bolnišnica nujno potrebuje dodatne prostore, je znano že več kot desetletje. Posodobitev bolnišnice, ki so jo začeli leta 1980 s samoprispevkom in končali leta 2010, je prinesla nove prostore manj kot polovici oddelkov, najstarejša stavba bo letos praznovala 130 let. Oddelek za infekcijske bolezni in vročinska stanja je brez povezave z glavno stavbo bolnišnice, kar pomeni, da morajo paciente na vse preiskave peljati čez nepokrito dvorišče. V najhujšem januarskem mrazu so teh nekaj deset metrov bolnike morali voziti z reševalnimi vozili. Zaradi prostorske stiske imajo tudi higiensko-epidemiološke težave, saj je vedno več pacientov koloniziranih z večkratno odpornimi bakterijami, kot je mrsa.

Bolnišnična nadomestna novogradnja je bila že precej blizu, ko jo je ministrstvo leta 2007 uvrstilo med nacionalne razvojne programe, leta 2010 je bil sprejet občinski prostorski načrt in decembra 2011 izdano gradbeno dovoljenje. Kriza je začetek gradnje odmaknila za nedoločen čas. »Gradnja je v strateškem programu, obljube, da začnemo delati leta 2018, so,« je dejal strokovni direktor SB Celje Franci Vindišar.

Resničnost je verjetno drugačna. Ministrica Milojka Kolar Celarc ob obisku bolnišnice julija lani namreč ni potrdila, da bodo začeli prihodnje leto graditi, ampak je celo predlagala, da bi bolnišnico postavili na povsem drugi lokaciji zunaj mestnega središča. Dejala je tudi, da je celjska bolnišnica naslednja velika investicija v zdravstvu takoj za ljubljansko urgenco. Kot so sporočili z ministrstva, pa ljubljanska urgenca pred letom 2019 ne bo končana, kar pomeni, da bodo v Celju na novogradnjo še čakali. Vindišar je sicer glede primerjav dejal: »Po tem, kar beremo o težavah v Ljubljani, lahko trdim, da je Celje hudo podhranjeno.«

Gripa ovira

Da bi vsaj malo razbremenili internistične oddelke, pripravljajo v bolnišnici načrt prostorskih prerazporeditev, ki ga je podprl strokovni svet, čeprav so zaradi tega med posameznimi oddelki v bolnišnici tudi precejšnja trenja. Poleg tega prostorske prerazporeditve stanejo, finančnih sredstev še zdaleč ni dovolj, zakonodaja o javnem naročanju pa še tisto, kar bi lahko uredili, upočasnjuje. Največja ovira v zadnjih tednih pa je zagotovo gripa, saj so morali prav zaradi večjega števila hospitaliziranih pacientov prekiniti nameravano adaptacijo enega izmed oddelkov.

Gripa in druge »zimske« bolezni pa ne ustavljajo le adaptacij, ampak kosijo tudi med zaposlenimi, in v bolnišnici jim primanjkuje negovalnega kadra. »Položaj za zdaj rešujemo z večjimi obremenitvami zdravih sodelavcev, saj kratkoročno druge rešitve nimamo. Če se bo takšen trend nadaljeval tudi v prihodnjih dneh, bomo morali razmišljati tudi o začasni zaustavitvi katerega od elektivnih programov in prerazporeditvi zaposlenih na kritične točke,« so še sporočili iz bolnišnice.