Izguba bo 1,3 milijona evrov, ali pa je ne bo; odvisno od ZZZS

Bolnišnica Slovenj Gradec kaže prve učinke varčevanja, a pogodb za določen čas ne bodo podaljšali 23 zaposlenim.

Objavljeno
02. december 2013 15.22
Mateja Celin, Slovenj Gradec
Mateja Celin, Slovenj Gradec

Slovenj Gradec – Koroška bolnišnica je prvi mesec izvajanja varčevalnih ukrepov privarčevala dobrih 131.000 evrov, vendar pa svet zavoda zahteva doslednejše zmanjševanje števila zaposlenih. Pogodb za določen čas tako ne bodo podaljšali, v ambulantah bo 23 zaposlenih manj.

V slovenjgraški bolnišnici so prvi mesec izvajanja varčevalnih ukrepov prihranili 31.000 evrov pri dežurstvih in več kot 100.000 evrov pri materialnih stroških, več pa bi po mnenju predsednika sveta zavoda SBSG Kolarja morali narediti pri zmanjševanju števila zaposlenih.

»Ne zahtevamo radikalnih odpuščanj, še vedno bomo upoštevali mehak način zmanjševanja kadra, vendar pa ne bo več podaljševanja pogodb za določen čas.« Tri tovrstne pogodbe so že odpovedali, nameravajo jih še osem. »V načrtu je 30 - 40 delovnih mest manj, doslej se je število zmanjšalo komaj za štiri in odkar smo sprejeli ta ukrep, smo na tem področju naredili najmanj od vseh slovenskih bolnišnic.«

Direktor SBSG Janez Lavre meni, da bodo v prvih treh mesecih naslednjega leta še lahko uporabljali mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih, »potem pa bomo videli, kakšna bo strategija novega ministra«.

Lavre poudarja, da bi se ob 40 zaposlenih manj morali nekaterim programom odpovedati. »Z manj kadra ne moremo delati, imamo že odločbo delovnega inšpektorja glede prekomernega dela zdravstvenih tehnikov, zaradi česar bomo plačali kazen.«

Najprej bodo zmanjšali število delovnih mest v ambulantah, saj je za 23 presegalo normativ ZZZS. Ob varčevalnih ukrepih bo predvidena izguba ob koncu leta 1,3 milijona evrov, če pa bo zavarovalnica tako kot lani bolnišnici poravnala ves opravljen program, pa Lavre ocenjuje, da bi izguba lahko znašala manj kot pol milijona ali pa je sploh ne bo.

Na očitke o neuporabnem heliportu na prenovljenem delu bolnišnice Lavre odgovarja, da so pristajališče projektirali leta 2006 za posebne reševalne helikopterje, a se pobuda o ustanovitvi civilne reševalne helikopterske enote nikoli ni uresničila.

Načrte so nato spremenili tako, da ustrezajo helikopterjem slovenske policije in vojske. »Medtem se je spremenil tudi zakon o letalstvu, tako da je lahko koridor prileta in odleta isti. Helikopter je brez težav že poskusno pristal in vzletel s heliporta na prizidku.« Uporabno dovoljenje za heliport pričakujejo junija, takrat bo tudi urgenca, ki ji bo služil, večinoma končana.