Izgubljene metre bo po Bistrici ob Sotli iskal izvedenec

Gospodarsko ministrstvo noče popustiti in zahteva vračilo evropskih sredstev od Bistrice ob Sotli, ki vztraja, da je bilo vse v redu.

Objavljeno
26. september 2016 17.18
press*Franjo Debelak
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Celje - Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) od občine Bistrica ob Sotli zahteva vračilo skoraj 350.000 evrov evropskih sredstev, ki jih je občina porabila za obnovo cest sv. Križa. MGRT občini, ki ima samo okoli 1,5 milijona evrov proračuna, očita cel kup nepravilnosti, zadeva pa se na gospodarskem oddelku celjskega okrožnega sodišča po današnjem naroku sodeč še ne bo kmalu rešila.

Očitki MGRT so, da se občina ni držala predpisane vrednosti projekta, ki je znašala najmanj 600.000 evrov, da je bila obnovljena dolžina cest krajša od pogodbene, da ni bilo ustrezne dokumentacije in da so uveljavljali stroške za izdelavo analize, ki sploh ni bila potrebna. Župan Franjo Debelak očitke vztrajno zavrača, saj zatrjuje, da niso storili ničesar narobe, da so vse obnovili, da pa je njihova glavna krivda, ker so bili prepoceni. MGRT ima povsem drugačno zgodbo.

Nadzor države: Po ogledu takoj predlagali vrnitev sredstev

Arhitekt Marko Korošec je po naročilu skrbnice pogodbe med MGRT in Bistrico ob Sotli opravil nadzor na terenu. Kot je povedal na včerajšnjem naroku na celjskem okrožnem sodišču, so bile težave z dokumentacijo, ki ni bila taka, kot bi morala biti. Težava pa je bila tudi z izvedbo del na terenu, se spominja Korošec: »Lahko sem gledal le vidni del asfalta, bankine, kamnite zložbe. Gledal pa sem odseke, ki so bili del projekta. Videl sem, da so nekatere stranpoti tudi asfaltirali, ampak to me ni zanimalo. Tisti odseki, ki bi morali biti urejeni, niso bili vsi preplasteni, nekaj je bilo narejenega, nekaj ne.«

Korošec je tako ugotovil, da je bilo predvideno, da bodo obnovili 5,4 kilometra cest, obnovili pa so 4,3 kilometra. Občina z Debelakom na čelu opozarja, da so bile Koroščeve meritve vprašljive. »Razdaljo sem izmeril z avtomobilom. Vsak odsek posebej,« je povedal Korošec. Dodal je, da je bilo tudi ostalih nepravilnosti še kar nekaj: »Bankin je bilo premalo narejenih. To se pa vidi! Kamnite zložbe ni bilo tam, kjer bi morala biti. Če je kje drugje, pa to ni več moja ingerenca.« Prav tako ni bilo prave dokumentacije, se je spomnil: »Župan je kasneje, ko smo že izdali končno poročilo, na enega od sestankov prinesel projektno dokumentacijo - projekt za izvedbo del. Ampak to bi moralo biti že prej. V gradbeni knjigi ni bilo ničesar. Zaradi tako velikih odstopanj sem takoj predlagal vrnitev sredstev v celoti.«

Župan: Meritve v avtomobilih niso merodajne

Milan Lupše, nadzornik na enem izmed odsekov, je poudaril, da je bilo vse v skladu s stalno prakso in da je šlo za poenostavljen projekt: »Imel je poenostavljeno tehnično dokumentacijo, saj niso gradili avtoceste, kjer imaš za vsakih 20 metrov izdelan profil. Tu se teren spreminja. Je pa bilo plačano toliko, kolikor je bilo narejenega.« Dodal je, da je tudi kamnita zložba narejena, vendar se ne vidi v celoti, ker je del zložbe v zemlji.

Župan Debelak je do zdaj že večkrat poudaril, da ne razume, zakaj mu nadzorniki, ki so prišli na teren, niso dovolili, da bi šel z njimi: »Bi jim vse pokazal. Tako pa je vprašanje, kaj vse so oziroma niso gledali.« Nadzorniki so sicer imeli dokumentacijo, kateri odseki cest so bili predvideni za obnovo v projektu. Je pa Debelak opozoril še problem samih meritev in s tem na dejstvo, da je nadzornik s strani države meril obnovljene kilometre kar s števcem v avtomobilu: »Meritve v avtomobilu niso merodajne. Merijo samo na 100 metrov natančno. To ne more biti razlog, da bi nam na podlagi tega vzeli denar.«

Zdaj se bo z metri ali pa s kilometri obnovljenih cest ukvarjal celo sodni izvedenec. Tudi ta je za občino menda problematičen, saj so vmes - projekt obnove cest je bil sicer odobren pred samo tremi leti - že tudi kaj na novo popravljali, pa bi lahko izvedenca to zmedlo.

Sojenje je preloženo za nedoločen čas.