Tiskane izdaje
Šele ko so občine prejele manj denarja, je ministrstvo pojasnilo, da prejete akontacije »ne izhajajo iz enostranskega znižanja povprečnine, saj pogajanja z združenji občin še potekajo in bo končna odločitev glede višine primerne porabe za leto 2015 znana po njihovem zaključku«. Po zakonu je predvidena povprečnina za letos za približno dva odstotka nižja kot lani. »Prejeli smo kar 16 odstotkov manj kot lani. Občina bi ob nadaljevanju tega trenda na celoletni ravni izgubila več kot 1,2 milijona evrov,« je povedala Janja Bičič s tolminske občine. Poudarila je še, da je vlada s sklepi o zadržanju izvrševanja proračuna posegla tudi v javnofinančno porabo, ki zadeva financiranje zakonskih nalog občin: »Najbrž si je vlada s tem nekorektnim znižanjem postavila izhodišče za nadaljevanje pogajanj z občinami.«
Župani slabe volje
Slabe volje je bil tudi bohinjski župan Franc Kramar. »V občinah je bilo lani narejenih 70 odstotkov vseh naložb v državi.« Cerknica je dobila 40.000 evrov manj od predvidenega. »Drastično zmanjšanje pri izplačilu januarske akontacije dohodnine nas še ne bo pahnilo v likvidnostne težave. Če pa se bo tako nadaljevalo, bomo lahko opravljali le še zakonsko določene obveznosti in s težavo izvajali vzdrževalna dela na komunalni infrastrukturi. Vse naložbe bodo ustavljene, tudi tiste sofinancirane z evropskim denarjem,« napoveduje župan Marko Rupar.
Ministrstvo pojasnjuje, da je akontativno lahko izplačalo občinam le zneske, ki jih dopušča razpoložljiva dohodnina, ki pripada občinam. Za izplačilo celotnih zneskov bi morali zagotoviti finančno izravnavo iz državnega proračuna, ki pa letos ni predvidena, proračun pa je v postopku priprave rebalansa: »Akontacija dohodnine za januar je bila zato izplačana v višini razpoložljivih sredstev. To ne prejudicira končnega izida pogajanj.« Nadaljevali jih bodo v ponedeljek.
Napoved ustavne presoje
Občine že od oktobra nasprotujejo varčevalnim ukrepom, najbolj sporna sta znižanje povprečnine in ukinitev sofinanciranja naložb. Do rebalansa proračuna 2015 bo povprečnina znašala 525 evrov na prebivalca, kot je določeno v zakonu o izvrševanju proračuna, predstavniki občin pa zahtevajo spodnjo mejo 536 evrov, kot so občine dobile lani. Glede na metodologijo v zakonu o financiranju občin bi morala lani znašati kar 632 evrov.
Vlada je sprva predlagala še nižjo povprečnino, 494 evrov na prebivalca. To je za občine popolnoma nesprejemljivo, nove predloge, da bi bila nižja od 525 evrov za toliko, kolikor bi znižali stroške, pa morajo še proučiti. Za predsednika Združenja občin Slovenije (ZOS) in župana Pivke Roberta Smerdelja je ključni pomislek, da bodo z ukrepi res toliko privarčevali: »Vlada računa, da bodo občine po njihovih ukrepih imele od 50 do 70 milijonov evrov manj stroškov. Mi računamo, da bo prihranka le 10 milijonov.« Če bodo povprečnino res znižali, je župan Mestne občine Celje Bojan Šrot napovedal ustavno presojo. Napoveduje jo tudi ZOS, če bo vlada ukinila sofinanciranje po 21. členu zakona o financiranju občin. S tem bi bile najbolj na udaru manjše občine: »Vlada računa, da bodo dodaten denar dobile iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, če bodo uporabljale nove podatke, in z dodatnim zadolževanjem. Za manjše občine to ni možno, ker v njih ni nepremičnin, ki bi prinesle veliko večje nadomestilo, dodatno se pa tudi ne morejo zadolževati, ker so kreditno nesposobne. Ukinitev sofinanciranja, ki sicer pripada občinam po indeksu razvojne ogroženosti, torej ta sredstva dobijo najbolj šibka območja, je tako nepravična.«
