Tiskane izdaje
Vogel – Manjkajoči člen zgodovine poselitev bohinjskih hribov iz železne dobe je odkrit. Pred dnevi sta ljubiteljska arheologa Janez Bizjak, sicer nekdanji direktor TNP, in Miran Bremšak tik ob eni od smučarskih prog na smučišču Vogel odkrila ostanke rudne jame in ostanke bivališča ter nekaj predmetov, med katerimi izstopa fibula iz železne dobe.
To je izjemno odkritje, je dejal Janez Bizjak in pojasnil, da bodo z nadaljnjimi izkopavanji in raziskavami dokazovali, da so v bohinjskih hribih ljudje rudarili in živeli tudi v železni dobi. Dokazov, na podlagi katerih bi lahko sklepali o življenju v visokogorju, iz železne dobe (čas od okoli 700 let pred našim štetjem do rimske dobe v začetku našega štetja) do zdaj še niso odkrili in so veljali za manjkajoči člen, je dejala Mija Ogrin, arheologinja iz Bohinja in direktorica Gorenjskega muzeja Kranj. V visokogorju vzhodnih Julijskih Alp so ljudje že v bronasti dobi pred več kot 3500 leti živeli, rudarili in pasli živino, o čemer so na območju bohinjskih hribov odkrili več različnih najdišč in dokazov.
Ker je najdišče tik ob eni od smučarskih prog na Voglu (natančnega mesta do izkopavanj še ne bi radi razkrili), so ga zavarovali, kmalu bodo pričeli tudi s podrobnimi arheološkimi izkopavanji. Pri tem bodo sodelovali Gorenjski muzej, zavod za spomeniško varstvo in inštitut za arheologijo ZRC SAZU. Najdišče je treba podrobno raziskati, kot pričakuje Ogrinova pa bodo odkrili še več dokazov o prisotnosti, rudarjenju in življenju človeka v bohinjskih hribih, preko katerih so ljudje nekdaj hodili iz Bohinja v Posočje.
Najbolj se bojijo, da bi ob morebitnih širitvah ali urejanju smučarskih prog z mehanizacijo poškodovali najdbe, je dejala Ogrinova, zato morajo ukrepati čim hitreje. Pristojne službe naj opravijo svoje delo, se je na najdbo odzval predsednik nadzornega sveta Žičnic Vogel Damijan Korošec in pojasnil, da najdba ne leži na smučarski progi. Mogoče je, da bi jo vključili v sedanjo poletno turistično ponudbo Vogla, je dodal. Sicer je v bohinjskih hribih označenih pet pohodnih poti imenovane Železna pot, ki povezuje različna zgodovinska najdišča ostankov iz obdobij od bronaste dobe do poznorimskega časa.
