Izključna ekonomska cona proti arbitražni razsodbi

Koper – Razsodbo arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško bi po neuradnih predvidevanjih bilo mogoče pričakovati na začetku prihodnjega leta. Ponovna hrvaška obuditev izključne ekonomske cone pa je še ena napoved nepriznavanja razsodbe in način pritiska na arbitražno sodišče.

Na Upravi RS za pomorstvo so pred tedni odkrili pomorsko karto Tržaškega zaliva, na kateri je jasno vrisana meja nadzora ladijskega prometa sredi Piranskega zaliva, kot ima nadzor zastavljen Hrvaška. Ko smo zunanjega ministra Karla Erjavca v Kopru vprašali, kako se je njegovo ministrstvo odzvalo na to pomorsko karto, ki jo je konec lanskega leta izdal britanski urad za hidrografijo, in ki očitno prejudicira potek meje v zalivu, čeprav so se vse države dogovorile, da se bodo vzdržale takih potez, nam je minister odgovoril: »Kakšne zemljevide izdajo v Veliki Britaniji, nima nobenega pomena. Tudi vi lahko narišete svojo pomorsko karto in svojo mejo. To nima nobene vrednosti.«

Hidrografski urad Združenega kraljestva je najpomembnejši izdelovalec pomorskih kart na svetu, po njih se ravnajo pomorci vsega sveta, tudi hrvaški ribiči, ki se v primeru posredovanja slovenskega ribiškega inšpektorja sklicujejo na prav tako karto – in še naprej lovijo v slovenskem morju. Tudi zato, ker slovenska pomorska policija že več let sploh ne posreduje več čez sredinsko črto. Na pomorskih kartah niso vrisane državne meje, ampak VTS-meja sistema nadzora ladijskega prometa. Gre za po posebnem mednarodnem protokolu elektronsko voden nadzor ladijskega prometa, ki ga Slovenija nima vzpostavljenega. Kraljevi hidrografski urad je navedel, da je pomorsko karto izdelal na podlagi podatkov in zemljevidov treh držav ob Tržaškem zalivu. Meja nadzora ladijske plovbe je vrisana na podlagi hrvaškega VTS-sistema.

Kraljevi hidrografski urad je pomorsko karto izdelal na podlagi podatkov in zemljevidov treh držav ob Tržaškem zalivu. Meja nadzora ladijske plovbe je vrisana na podlagi hrvaškega VTS-sistema. Na zemljevidu smo dodatno označili slovenski predlog poteka meje. Infografika: Delo

Ribiči so se že vdali v usodo

»Takoj, ko smo v upravi za pomorstvo videli karto, sem po uradni dolžnosti obvestil ministrstvo za zunanje zadeve, saj gre za očitno kršenje arbitražnega sporazuma. Na ministrstvu so odgovorili, da bodo ukrepali,« je povedal direktor uprave za pomorstvo Jadran Klinec. Zaradi takih stališč se slovenski ribiči vse manj podajajo na sporno območje, medtem ko tam vse pogosteje lovijo hrvaški ribiči. Slovenski so se že zdavnaj vdali v usodo, a so že večkrat od slovenskih policistov slišali, da imajo navodilo, naj čim manj izzivajo spore v tem delu morja.

Erjavec: Ni razloga za vznemirjanje

Podobno stališče kot do »nepomembnega pomorskega zemljevida« ima minister Erjavec tudi do obujene hrvaške napovedi, da bo razglasila izključno ekonomsko cono. »O njej za zdaj uradno še nismo obveščeni. Stranka Most je zahtevala, da se hrvaška vlada opredeli do tega varnostnega pasu in od konca oktobra že teče enoletni rok za njeno razglasitev. Hrvaški ministri imajo nalogo, da si prizadevajo za vzpostavitev izključne cone. O takšni coni je nemogoče govoriti, dokler niso določene meje, saj ne vemo, od kod do kam bi segala. Če bomo videli, da gre za uradne ukrepe, se bomo takoj ustrezno odzvali. Hrvaška je že v preteklosti poskušala razglasiti takšno cono, vendar ji ni uspelo, ker zanjo ni pravnih podlag. Zato se nam ni treba vznemirjati. Hrvaška nima urejene meje na morju niti s Črno goro niti z Bosno in Hercegovino. To napoved zato razumem bolj kot notranjepolitični hrvaški projekt,« pravi Erjavec.

Pavliha: Škodljiva slovenska naivnost

»Takšno razmišljanje je naivno in za državo škodljivo,« ministru Erjavcu ugovarja pravnik Marko Pavliha: »Če takim ukrepom ne nasprotuješ, jih na tiho priznavaš. Če torej hrvaški nadzor ladijskega prometa do sredine Piranskega zaliva za slovenskega zunanjega ministra ni sporen, zakaj bi bil za hrvaške ribiče? Enako je z napovedjo razglasitve izključne ekonomske cone. Gre za očitno in nesramno kršitev arbitražnega sporazuma, saj ta v eni točki določa, da bo po določitvi meje, neposrednega stika Slovenije z odprtim morjem, določen tudi režim drugih morskih pasov. Hrvati s takšno odločitvijo napovedujejo nespoštovanje sporazuma in pravnega reda EU, a hkrati tudi posredno pritiskajo na odločitev sodišča. O tem bi morali takoj obvestiti arbitražno sodišče, saj ni nujno, da so sodniki pozorni na ta dejstva. Slovenija bi morala Hrvaško opozoriti, da jo bo zaradi kršitve sporazuma tožila pred sodiščem v Haagu ali Luksemburgu. Seveda bi moral minister v takem primeru sklicati svoj strateški svet in se o tem položaju posvetovati.«

Tudi publicist in nekdanji minister   je prepričan, da bi morala slovenska vlada o svojih stališčih takoj obvestiti novo hrvaško vlado. Hkrati predvideva, da bo Hrvaška enostransko razglasila cono dan pred ali dan po sporočeni razsodbi arbitražnega sodišča.