Tiskane izdaje
Ljubljana - Mladi se pogosto vrtijo v začaranem krogu - nočejo jih zaposliti, ker nimajo izkušenj, izkušenj pa nimajo, ker jih nočejo zaposliti.
»Izobraževalne ustanove po našem mnenju s svojimi študijskimi programi mladim še vedno tekom izobraževanja povečini ne nudijo dovolj praktičnih izkušenj oziroma usposabljanj, ki bi jih bolj pripravila na trg dela,« ugotavljajo Goran Lukič z ZSSS (Zveza svobodnih sindikatov Slovenije) in Sindikat Mladi plus. Dodajajo, da dejstvo, da je današnja generacija mladih sicer visoko izobražena, še ne pomeni, da je kompetenčno opremljena oziroma usposobljena za hiter in učinkovit nastop na trgu dela.
Vzrok vidijo v tem, da se mladi v času izobraževanja le reko srečajo s praktičnimi nalogami in zadolžitvami, ki bi jih lahko čakale na delovnem mestu. Interes delodajalcev pa je, da zaposlijo osebo, ki bo delo lahko kar čim prej opravljala samostojno.
Višje in visoko, kaj pa tržno?
V ZSSS so leta 2013 analizirali položaj mladih na trgu dela. Ob tem so zapisali, da je poklicno izobraževanje v Sloveniji skoraj zamrlo, mladi se večinoma vpisujejo v splošne srednješolske izobraževalne programe, programi terciarnega izobraževanja pa so teoretično naravnani. »Posledično imamo na trgu dela mlade, ki bodisi niso ustrezno usposobljeni bodisi niso dovolj usposobljeni za opravljanje določenega poklica,« so takrat zapisali, a ugotavljajo, da je stanje danes še vedno enako.
K potrebam na trgu dela so bolj usmerjeni višješolski strokovni programi, kamor pa je vpisanih manj kot 14 odstotkov vseh študentov. Programi strokovnega višješolskega izobraževanja so posebna oblika terciarnega izobraževanja in so izrazito poklicno naravnani. Helena Žnidarič s Centra RS za poklicno izobraževanje meni, da so »v veliki meri usklajeni s potrebami trga dela, saj pri njihovem načrtovanju, pripravi in tudi izvedbi sodelujejo in odločajo socialni partnerji«.
Dodaja, da temeljijo na poklicnih standardih, ki se pripravljajo na podlagi pobud in potreb gospodarstva, pri pripravi njihovih vsebin pa sodelujejo strokovnjaki s področja industrije, obrti in storitev. Tekom študija imajo študenti kar 800 ur praktičnega izobraževanja pri delodajalcu, strokovnjaki iz podjetij pa so v izvajanje programa vključeni tudi kot predavatelji.
A vpis v višješolske programe je bistveno nižji kot v visokošolske. V višje strokovne šole je v študijskem letu 2014/2015 vpisanih 11.485 študentov, v visokošolske programe pa kar 72.214 študentov.
Plačano pripravništvo kot privilegij
Eden od načinov za pridobivanje prvih delovnih izkušenj na področju, za katerega se izobražujejo, je pripravništvo. Lukič in Sindikat Mladi plus pravijo, da se je ta institut »na žalost izrodil do te mere, da je pripravništvo obvezno le za regulirane poklice, ki so večinoma v javni upravi, kjer pa se je te pripravnike predvsem izkoriščalo«. Pojasnjujejo, da je šlo velikokrat za volonterske pripravnike, ki so opravljali najrazličnejša dela, od kuhanja kave do nadomeščanja rednih zaposlitev, pogosto jim je manjkal tudi mentorski sistem.
Interesne skupine, ki zastopajo mlade, že dlje časa opozarjajo, da je potrebno pripravništva na novo zakonsko regulirati. V Sindikatu Mladi plus menijo, da so volonterska pripravništva nesprejemljiva in bi jih bilo potrebno ukiniti, sočasno pa mora v veljavo stopiti sistem, ki bo dolgoročno zagotavljal sredstva za plačana pripravništva.
Ogorčeni so bili tudi nad odzivom ministrice za delo Anje Kopač Mrak na protest študentov s področja socialnega varstva, ki je aprila potekal v Ljubljani. Ti študenti morajo pred zaposlitvijo opraviti strokovni izpit, pogoj za to pa je opravljeno pripravništvo (volontersko je tu zakonsko prepovedano). Zadnji razpis na tem področju je bil leta 2013, od takrat pa po oceni Socialne zbornice in predstavnikov študentov na pripravništvo čaka že 500 študentov.
Kopač Mrakova se je takrat odzvala, da imajo študentje sicer vso pravico protestirati, vendar pa bi »ta protest veliko bolje razumela, če bi protestirali šolniki, oni namreč niso imeli plačanih pripravništev, ampak volonterska«. »Pripravniki v socialnem varstvu so imeli vsa ta leta plačana pripravništva. Vsi. Takoj po šolanju, so dobili možnost opravljanja dela v praksi kot plačani pripravniki. Ta privilegij imajo na žalost redki,« je še zapisala in tako spodbudila ogorčen odziv predstavnikov mladih, ki pravijo, da pošteno delo za pošteno plačilo nikakor ni privilegij, ampak delavčeva pravica.
Najboljša je samoiniciativa
Lukič in Sindikat Mladi Plus pravijo, da je kakršenkoli stik mladih z delodajalci že v času izobraževanja lahko kvečjemu pozitiven, izobraževalne ustanove pa to lahko storijo na primer z neformalnimi srečanji med mladimi in delodajalci, obiski podjetij, spodbujanjem seminarskih in raziskovalnih nalog o različnih poklicih in podjetjih ter preko karierne orientacije.
»Verjetno ni naključje, da imajo ravno države, ki imajo najnižjo stopnjo brezposelnosti med mladimi, na primer Avstrija in Nemčija, vpeljan dualni izobraževalni sistem, ki je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega znanja,« pravijo Lukič in Sindikat Mladi Plus.
Slovenskim študentom pa se pogosto zdi, da jih fakulteta ne pripravi na trg dela. »Če naš sistem primerjam s sistemom v tujini, imamo veliko premalo prakse. Ko pridemo s faksa, praktično nimamo nobenih izkušenj z dejanskim delom,« je dejala Anja Špegel, ki je tik pred magisterijem. Enako pravi tudi absolventka Ines Femec: »Moraš biti kar dosti samoiniciativen. Jaz na fakulteti nisem imela nobenega praktičnega usposabljanja, zato sem se sama angažirala.«
Obe študentki sta se udeležili Hitrih zmenkov z delodajalci - dogodka, ki ga organizirajo Karierni centri Univerze v Ljubljani. Na njem je sodelovalo približno 140 študentov in 60 predstavnikov podjetij, organizacij in zavodov. Študentje so imeli na voljo po pet minut časa, da so se predstavili izbranemu potencialnemu delodajalcu, razgovore pa so opravljali kar na mestnih avtobusih, ki so bili v ta namen parkirani na Kongresnem trgu. »Takšni dogodki so dobra praksa, da se tudi malo navadiš in si potem mogoče na resnem razgovoru bolj pripravljen in samozavesten,« je povedala Ines Femec.
Da je pet minut dovolj vsaj za prvi vtis o možnem delavcu, meni Mirko Štular, odgovorni urednik Vala 202, ki se je dogodka udeležil kot predstavnik delodajalcev. Tudi on pa meni, da se morajo študenti angažirati sami: »Če se študent zanese izključno na to, kar je v predavalnicah, bo težko zacvetel. Precej je odvisno od tega, kako proaktiven je.« Ocenjuje, da je danes »stik med predavalnicami in delovnim okoljem vendarle boljši«. Študentom svetuje, da so v času študija čim bolj aktivni, predvsem zato, da ugotovijo, kaj jih zares zanima: »Najslabše je, da imate narejeno diplomo, pa ne veste, kaj bi delali.«
Registrirano brezposelnih je bistveno več družboslovcev
V primerjavi z lanskim obdobjem, se je maja letos na Zavod RS za zaposlovanje (ZRSZ) prijavilo 18,2 odstotka manj iskalcev prve zaposlitve, zmanjšuje se tudi delež brezposelnih do 29. leta, še vedno pa se povečuje delež brezposelnih s terciarno izobrazbo. Kot pravijo na ZRSZ, so mladi iskalci zaposlitve praviloma računalniško dobro pismeni, bolj fleksibilni in lažje obvladujejo različna delovna področja.
A četudi imajo veliko praktičnega znanja, tega težko dokažejo. Lukič in Sindikat Mladi plus pravijo, da znanja in izkušnje mladi velikokrat pridobivajo zunaj formalnega izobraževalnega sistema in preko neformalnih delovnih izkušenj, kot je študentsko delo, delo preko avtorske pogodbe ali podjemne pogodbe. »Ker trenutno še ni vzpostavljenega nekega enotnega in preglednega sistema, preko katerega bi mladi lahko zapisovali vse te izkušnje ter jih na verodostojen način izkazovali napram delodajalcem, se velikokrat dozdeva, da so mladi popolnoma brez izkušenj, kar pa tudi ne drži,« še dodajajo.
Pri iskanju dela so sicer precejšne razlike med naravoslovci in družboslovci. Kot pravijo na ZRZS, se je »v prvih štirih mesecih letos zaposlilo 5.625 družboslovcev in 460 naravoslovcev«, družboslovci so bili do zaposlitve brezposelni približno deset mesecev, naravoslovci pa sedem mesecev.
Po številu novih zaposlitev, bi lahko sklepali, da so bolj zaposljivi družboslovci, vendar temu ni tako; v evidenci registriranih brezposelnih oseb je bilo konec aprila prijavljenih 25.424 družboslovcev (z izobrazbo s področja družbenih, poslovnih, upravnih in pravnih ved) in le 1.435 naravoslovcev (z izobrazbo s področja naravoslovja, matematike in računalništva).
