Izola bi z otokom poletela
Prostorski načrt: Med obalnimi občinami izolska prišla najdlje – Počasnost ministrstev duši možnosti razvoja vzhodne polovice ribiškega mesteca
Odpri galerijo
Izola čaka na načrte, ki bodo dovolili razcvet še na vzhodni polovici mesta. Foto Boris Šuligoj
Izola – »Izola predstavlja največji razvojni potencial slovenskega turizma. Polovico ciljev turistične strategije bi lahko rešili tukaj, če bi državna administracija čim prej podprla ta prizadevanja,« je ob sprejetju osnutka občinskega prostorskega načrta (OPN) povedal izolski župan Igor Kolenc. Izoli je po desetih letih prvi med obalnimi občinami uspelo sprejeti osnutek OPN. Kljub temu bodo temeljni razvojni načrt sprejeli šele v začetku leta 2020.
Igor Kolenc pravi, da si že več mesecev prizadevajo pridobiti pooblastilo ministrstva za okolje in prostor in ministrstva za gospodarstvo, da bi lahko začeli pripravljati dokumentacijo za načrtovani otok ali valobran pred vzhodno izolsko obalo na območju zaliva Viližan. »Naj najprimernejšo obliko valobrana določijo študije in analize. Lahko je otok iz apnenca, otok na stebrih, lahko je samo valobran, kot pred Trstom, denimo. Otok ali valobran bi zaščitil obalo med Delamarisom in avtokampom in ob prijaznejšem zalivu bi lahko razvili turistično ponudbo, večinoma štirih zvezdic. Občina tukaj ne bo dovolila gradnje stanovanj. Morda le apartmaje, ki bi jih morali lastniki oddajati, ko jih sami ne bi zasedali,« pojasnjuje župan.
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih od leta 2007 do 2023 je opredelila, da bi pred Viližanom zgradili otok, ki bi bil namenjen turizmu, sprostitvi in druženju. Turizmu je namenjeno še območje Rude in delno tako imenovanega izolskega trikotnika za hotelom Delfin, na območju Simonovega zaliva pa je že dovoljena gradnja novega hotela.
»V OPN ni predvidenih veliko površin za gradnjo stanovanj, le 50 na leto. Na območju Livad med univerzitetnim kampusom in TPC je prostora za dva stanovanjska bloka, dva sta predvidena še na območju industrijske cone. Povsod drugod bodo dovoljene le individualne gradnje, najprej na območju od Jagodja proti Belvederju, na območju strnjenih naselij, kot so Malija, Korte, Mala Seva, Nožed ... Če bi to dovolili, bi bila izolska občina kmalu povsem pozidana,« pravi župan. Za stanovanja je predvidenih še deset hektarjev površin, za gospodarstvo osem. Območje obalne ceste bo urejal regionalni prostorski plan, ki ga Izola pripravlja s Koprom.
Če občine do leta 2022 ne bodo imele OPN, upravne enote ne bodo mogle izdajati gradbenih dovoljenj in črpanje sredstev EU bo onemogočeno. Izolska občina je prvi sklep o pripravi OPN sprejela leta 2008, prvi osnutek leta 2011, junija 2018 je bilo izdano okoljsko poročilo, za katero mora občina pridobiti šest pozitivnih mnenj za področje vod, narave, kulture, kmetijstva, gozdarstva in zdravja. Skupaj z mnenjem okoljskega ministrstva naj bi jih imela do konca leta, v začetku leta 2019 sledita javna razgrnitev in še enkrat pridobivanje mnenj nosilcev upravljanja prostora, sprejetje OPN je predvideno v prvi polovici leta 2020.
V drugih treh obalnih občinah zaostajajo za Izolo. V piranski so odgovorili, da predvidevajo, da bodo OPN sprejeli decembra 2020. Glavna težava je, da se bodo nepozidana stavbna zemljišča s sprejetjem OPN brisala z območja stavbnih zemljišč. Občina Ankaran pa ima težave zaradi dveh državnih prostorskih načrtov, ki posegata v velik del občinske površine.
Igor Kolenc pravi, da si že več mesecev prizadevajo pridobiti pooblastilo ministrstva za okolje in prostor in ministrstva za gospodarstvo, da bi lahko začeli pripravljati dokumentacijo za načrtovani otok ali valobran pred vzhodno izolsko obalo na območju zaliva Viližan. »Naj najprimernejšo obliko valobrana določijo študije in analize. Lahko je otok iz apnenca, otok na stebrih, lahko je samo valobran, kot pred Trstom, denimo. Otok ali valobran bi zaščitil obalo med Delamarisom in avtokampom in ob prijaznejšem zalivu bi lahko razvili turistično ponudbo, večinoma štirih zvezdic. Občina tukaj ne bo dovolila gradnje stanovanj. Morda le apartmaje, ki bi jih morali lastniki oddajati, ko jih sami ne bi zasedali,« pojasnjuje župan.
Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih od leta 2007 do 2023 je opredelila, da bi pred Viližanom zgradili otok, ki bi bil namenjen turizmu, sprostitvi in druženju. Turizmu je namenjeno še območje Rude in delno tako imenovanega izolskega trikotnika za hotelom Delfin, na območju Simonovega zaliva pa je že dovoljena gradnja novega hotela.
Prostora le še za štiri stanovanjske bloke
»V OPN ni predvidenih veliko površin za gradnjo stanovanj, le 50 na leto. Na območju Livad med univerzitetnim kampusom in TPC je prostora za dva stanovanjska bloka, dva sta predvidena še na območju industrijske cone. Povsod drugod bodo dovoljene le individualne gradnje, najprej na območju od Jagodja proti Belvederju, na območju strnjenih naselij, kot so Malija, Korte, Mala Seva, Nožed ... Če bi to dovolili, bi bila izolska občina kmalu povsem pozidana,« pravi župan. Za stanovanja je predvidenih še deset hektarjev površin, za gospodarstvo osem. Območje obalne ceste bo urejal regionalni prostorski plan, ki ga Izola pripravlja s Koprom.
Če občine do leta 2022 ne bodo imele OPN, upravne enote ne bodo mogle izdajati gradbenih dovoljenj in črpanje sredstev EU bo onemogočeno. Izolska občina je prvi sklep o pripravi OPN sprejela leta 2008, prvi osnutek leta 2011, junija 2018 je bilo izdano okoljsko poročilo, za katero mora občina pridobiti šest pozitivnih mnenj za področje vod, narave, kulture, kmetijstva, gozdarstva in zdravja. Skupaj z mnenjem okoljskega ministrstva naj bi jih imela do konca leta, v začetku leta 2019 sledita javna razgrnitev in še enkrat pridobivanje mnenj nosilcev upravljanja prostora, sprejetje OPN je predvideno v prvi polovici leta 2020.
V drugih treh obalnih občinah zaostajajo za Izolo. V piranski so odgovorili, da predvidevajo, da bodo OPN sprejeli decembra 2020. Glavna težava je, da se bodo nepozidana stavbna zemljišča s sprejetjem OPN brisala z območja stavbnih zemljišč. Občina Ankaran pa ima težave zaradi dveh državnih prostorskih načrtov, ki posegata v velik del občinske površine.
