Izolo bo obarvalo dvesto odtenkov oranžne

Izola − »So ljudje, ki so rezervirali hotel Marina za deset let vnaprej. V Izoli ta teden ni prostega prenočišča. Vsi gostinci delajo. Ti ljudje hodijo oblečeni v oranžno,« nam pove Uroš Rojac, istrski vinar iz Gažona, ki vidi izjemno priložnost in izjemen dogodek v četrtem Festivalu oranžnih vin. »Istra je dobila lepo in odmevno prireditev. Vse leto se govori o njej,« pravi na trgu uveljavljeni istrski vinar.

Koliko ljudi pride na Orange Wine Festival?

Organizatorji iz društva Vinadria so napovedali 70 vinarjev iz Evrope in Nove Zelandije, več kot 200 belih maceriranih vin, degustacijo bo dopolnilo 20 kulinaričnih mojstrov s predstavitvijo krajevnih dobrot. Pride okoli tisoč ljudi, ljubiteljev, trgovcev, poznavalcev. Eni se v oranžna vina zaljubijo na prvi srk, so drugi, ki ga morajo srkniti večkrat, in so tretji, ki jih takšno vino sploh ne zanima.

Kakšna sploh so macerirana vina?

Vsako rdeče vino gre skozi postopek maceracije; to pomeni, da mošt odleži več dni na stisnjenih jagodnih kožicah, če hoče dobiti rdečo barvo. V naših krajih (pa ne samo naših) se je vedno pustilo tudi belo vino »na klobuku«. Ko je kvasovka začela proizvajati CO2, je ta sam ločil tekoči del od trdega. V naši vasi Gažon nas je najmanj deset aboriginov, ki imamo od 500 do 600 trt in še vedno delamo po starih postopkih.

Je to vino zato bolj obstojno?

Je, ker pridobi tanine iz jagodne kožice, ki jih sicer ne bi. In zato žveplaš manj. To je sonaraven način: ne uporabljamo veliko kemičnih sredstev, ki so produkt kemičnih spojin za tretiranje trt, ne uporabljamo herbicidov, pesticidov, kuha se »bordojska brozga«, ekološkost je tukaj bistvena. Vse, kar daš v trto, dobiš na koncu v kozarec.

Ampak žveplo kljub vsemu dodate?

Dodamo malo, da vino ne oksidira. Takšna vina so polna mikroorganizmov, in če jih vsaj malo ne zavremo, jih ne umirimo, gredo svojo pot, ki si je ne želimo.

Kako in zakaj se je to začelo?

Pri Slovencih sta staro metodo spet pripeljala Stanko Radikon in Joško Gravner z Oslavja, v najbolj prepoznavni slovenski vasi v Italiji, kjer se vsi ukvarjajo z maceriranimi vini. Začeli so že leta 1989 ali 1990. Problem je nastal, ko so takšna nefiltrirana vina, malce bolj oranžna, natočili v steklenice in so hoteli dobiti certifikat in etiketo. Stroka se je začela zgražati, da to ne bo šlo. Ampak mislim, da smo stroko z našim znanjem, dobrim delom in kulturnim vinom pripravili do tega, da je začela razmišljati. V Evropi so pred tremi leti napisali, kaj je to biološko vino, in so oranžno vino uvrstili med biološka vina.

Je dovolj obstojno?

Še bolj obstojno. Je večno!

Četrto barvo vina so si izmislili v Evropi, ne v Izoli.

To so bili anglosaksonski vinski vplivneži, ki so iskali nekaj novega. Ti, ki so si to izmislili, predstavljajo en del pridelovalcev, ki se neradi razkrivajo, ker so bili vedno pod udarom, saj jih stroka ni hotela sprejeti.

Danes pa je oranžno vino uspešnica.

Ker je nekaj novega, pristnega. Ker je sonaravno, to pa je danes in. Povezano je z današnjim načinom razmišljanja.

Pri maceriranih belih vinih uporabljate stare metode in nova znanja.

Dodajamo nova znanja in razumevanja biokemičnih procesov. Staro tehniko izpopolnimo z novimi spoznanji iz kemije vina in s starimi izkušnjami. Če je bila dobra 6000 let, bo še enkrat toliko. Zdaj pa naj bi v 40 letih vse spremenili. Kje pa! S pretiravanji smo dobili kokakola vina.

Torej vina na recept.

Vinska kemična industrija prodaja vsem ista škropiva, ista kemična sredstva, ki čistijo škropiva in gnojila iz mošta. Potem moraš dodati še druge stvari, da mošt postane vino. Potem imamo vsi enake šardoneje. Kokakola vina.

So oranžna vina dražja in zakaj?

Sonaravni način pridelave je zelo odvisen od narave. Bog odloča o količini. Ker ne gnojiš, imaš manj. Če bolj skrbiš za vinograd, res pridelaš pristno grozdje, a vina je bistveno manj kot pri integrirani ali konvencionalni pridelavi. Če dobiš v dolinah deset kilogramov grozdja na trto, si tukaj lahko zadovoljen, če dobiš eno steklenico na trto. Dražje je tudi zato, ker stoji vino v kleti od dve do tri leta ... To vino stane vinarja približno dvakrat več.

Društvo Vinadria je enak festival organiziralo tudi na Dunaju.

Sem za to, da ga organizirajo tudi v New Yorku, če bi se izkazalo. Odkar je prireditev tudi na Dunaju, pride v našo klet trikrat več Avstrijcev. To ne pomeni, da prodajamo samo vina. Promoviramo predvsem naše kraje.

Oranžna barva vina še ne pomeni, da je takšno vino samodejno dobro?

Daleč od tega. Velja kot pri vseh drugih barvah: če je vino dobro, je dobro.