Izolski dok prodajajo na Ciper

Za dok, ki ga bodo Turki odvlekli na Ciper, lahko v Ladjedelnici Izola iztržijo več kot dva milijona evrov.

sre, 04.05.2011, 07:00

Izola – V Ladjedelnici Izola so nam včeraj potrdili, da bodo te dni podpisali pogodbo s turškim ladjedelniškim podjetjem, ki bo kupilo in čez približno en mesec odvleklo dok v ladjedelnico Famagusta na Cipru. Koliko bo turška ladjedelnica odštela za 36 let star dok, nam niso hoteli izdati, češ da je poslovna skrivnost. Neuradno pa smo izvedeli, da bi lastniki ladjedelnice (Galeb Group) za takšen dok lahko iztržil več kot dva milijona evrov.

Ladjedelnico so v Izoli zgradili šele leta 1974, ko so jo tja preselili iz Bernardina. Leto pozneje je ladjedelnica dobila dok, ki so ga iz jekla in betona izdelali v tedanji Sovjetski zvezi. To je še zmeraj največji plavajoči objekt, vpisan v slovenski ladijski register, saj meri v dolžino 139,5 metra, širok je 32 metrov in težak kar 8000 ton.

Kljub častitljivi starosti še zmeraj dobro služi svojemu namenu, zaradi česar bodo zanj iztržili tudi primerno ceno. O vseh podrobnostih nakupa so se menda že dogovorili aprila. Končno pogodbo bodo podpisali morda že danes ali prihodnje dni. Potem bodo morali pridobiti plovno dovoljenje, plovilo pripraviti za dolgo pot, posebno bodo morali pričvrstiti dvigala in na dok spraviti dve 270 metrov dolgi verigi in šest ton težki sidri, ki sta vsa leta vzdržali tudi največja neurja, tramontane in burje. Turški kupec bo dok z vlačilcem počasi odvlekel do Cipra. To naj bi se zgodilo na začetku junija, ko so vetrovi in morje najprimernejši za tak podvig. Za pot bo po izračunih potrebnih 14 dni.

Brez doka bo ladjedelnica ostala brez pomembnega dela svoje dejavnosti, predvsem brez tiste, ki je najbolj problematična za okolje. Odslej tu ne bodo več peskali železja, barvali velikih površin in menjavali velikih železnih oplat na ladijskem trupu (na podvodnem delu). »Najbolj umazanih del ne bo več,« je včeraj zatrdil direktor Ladjedelnice Izola Tomaž Jeločnik. Bodo pa zato povečali servisno dejavnost v Jahtnem centru, saj bodo imeli za najmanj 50 jaht več prostora. Še zmeraj bodo lahko izdelovali manjše, do 70 metrov dolge ladje in popravljali večje trgovske ladje. Pri teh bodo prišla v poštev le dela, ki jih lahko opravijo s pomola.

Vse kaže, da bo kmalu po doku iz ladjedelnice odplula tudi trajektna ladja Marinos D, ki je v izolski ladjedelnici obtičala avgusta 2004, ker lastniki niso imeli denarja za poplačilo vseh njenih dolgov. Ladjedelnica Izola je prejšnji teden koprskemu sodišču predlagala začetek prodaje te 153 metrov dolge ladje (za 1200 potnikov in več kot 100 avtomobilov) na dražbi. Ladjedelnica upa, da bo od izkupička pridobila vsaj nekaj denarja, ki so ji ga dolžni nekdanji lastniki, zdaj pa sama ladja.

Po odhodu doka in trajektne ladje bo Izoli na severovzhodnem delu kar nekaj »manjkalo«. Lastniki ladjedelnice so zemljišče že leta 2007 (v najprimernejšem času) prodali za 21 milijonov evrov; za podoben denar so šla tudi bližnja Delamarisova zemljišča. Lastniki zemljišča, predvsem slovenska gradbena podjetja in banke, so že v času županovanja Tomislava Klokočovnika na tem mestu načrtovali velik gradbeni poseg – razkošno turistično naselje s privezi za jahte, a prav nič ne kaže, da bi lahko v Izoli tak prostorski načrt sprejeli prej kot v dveh letih. Zato bo ladjedelnica na tem mestu delovala še najmanj nekaj let, vse pa kaže, da kmalu v res korenito spremenjenem obsegu in načinu dela.

Prijavi sovražni govor