Izročitev Tajvancev je Kitajska od drugih držav že dosegla

Ljubljana – Slovenska policija zapletov in zdaj celo zahtev Kitajske, naj ji izroči pridržane Tajvance, ne komentira, saj so bile vse preiskovalne dejavnosti izvedene, tako kot so bile, izključno iz operativnih razlogov. Morebitni postopek izročitve pri nas prijetega tujega državljana drugi državi pa niti ni v pristojnosti policije ali ministrstva za notranje zadeve, ampak pravosodnega ministrstva.

»Policija pri opravljanju svojih nalog, predvsem v segmentu odkrivanja, preprečevanja in preiskovanja najhujših oblik mednarodne kriminalitete intenzivno sodeluje s tujimi varnostnimi organi s ciljem zavarovanja dokazov, pomembnih za nadaljnji kazenski postopek. Tudi pri izvajanju omenjenih nalog so policisti sodelovali s predstavniki tujih varnostnih organov različnih držav. Vse aktivnosti slovenske policije v sklepni akciji so bile usmerjene izključno v razbitje mednarodne kriminalne skupine, ki je izvrševala kazniva dejanja na območju Republike Slovenije in mednarodno. Za uspešno izvedbo vseh potrebnih ukrepov je bila pri tem pomembna navzočnost posameznikov z ustreznim jezikovnim in strokovnim znanjem, potrebnim za potrditev vloge posameznikov v združbi in identifikacijo žrtev kaznivih dejanj,« je sporočil Drago Menegalija, predstavnik policije s področja kriminalitete, in dodal, da konkretna zadeva ne vpliva na že znana stališča Slovenije do katere koli države ali jih na kakršen koli način spreminja.

Ni pa nobenega dvoma, da je imela kriminalna hobotnica res daljše lovke od sprva predvidenih, saj so zaradi podobnih kaznivih dejanj sledile še sklepne akcije s hišnimi preiskavami na Hrvaškem. Tamkajšnji Jutarnji list je poročal, da so bile žrtve trgovine z ljudmi (govori se o najmanj 59 Kitajcih) zaprte v hišah, po telefonu pa so se morale klicanim osebam predstavljati kot policisti, tožilci in sodniki ter jih poskušale prepričati, da imajo na svojih računalnikih in prenosnih telefonih nedovoljene vsebine, ki pomenijo kazniva dejanja. Ob tem so jim ponujali svojo pomoč, da bi sporne vsebine izbrisali v zameno za denarno nadomestilo.

S tovrstnimi goljufijami naj bi osumljencem zagotovili več kot 374.000 evrov, je še poročal omenjeni časnik. Med preiskavo hiš na Hrvaškem so kriminalisti zasegli več prenosnih telefonov, bančnih kartic, denarja in osebnih dokumentov žrtev. Osumljence so priprli in jih kazensko ovadili. Hrvaški policisti so poudarili, da so v tej akciji sodelovali tako s kolegi iz Slovenije in Kitajske kot tudi s predstavniki hrvaškega Rdečega križa, ki so poskrbeli za žrtve.

Od Kenije do Španije – in zdaj Slovenije?

V ozadju »drame«, ki se zdaj dogaja v Sloveniji (in tudi na Hrvaškem in Češkem), so kriminalne združbe, za katere sta Kitajska in Tajvan že zdavnaj dovolj dobro združena. Podoben primer se je v trikotniku Kitajska–Tajvan–Kenija zapletal in razpletal pred dvema letoma. Ob zori 26. aprila 2016 je Kenija Kitajski izročila osem Tajvancev, osumljenih goljufive pridobitve večje vsote denarja prek lažnih klicnih centrov. Kmalu zatem je Peking prijateljsko afriško državo prepričal, da mu je izročila še 37 tajvanskih državljanov. V nekaterih medijih in (predvsem) v ameriških političnih krogih se je dvignil pravi vihar. Opazovalci so se vprašali, kaj pomeni ta nova kitajska politika. Povečanje pritiska na Tajvan, ki mu na ta način dajejo vedeti, kje so meje njegove suverenosti? Je to znamenje, da je Kitajska s pritiskom na druge države pripravljena uporabiti vsa sredstva za omejitev mednarodne dejavnosti Tajvana, tudi če gre za lov na kriminalce?

Čeprav bi bil lahko odgovor na obe vprašanji pritrdilen, so se dejstva sestavljala v še bolj zapleteno zgodbo. Kenijska policija je skupino 45 Tajvancev, 31 Kitajcev in enega Tajca aretirala že leta 2014, takoj po tem pa je iz Kitajske prispela skupina policistov, da bi pomagala pri preiskavi. Čez nekaj mesecev je Kitajska zahtevala izročitev priprtih Kitajcev in Tajvancev, ki so se predstavljali kot poslovneži, zavarovalni zastopniki ali bančniki, od žrtev – med katerimi je bilo na tisoče Kitajcev – pa so izvabili velike vsote denarja.

Kenija je naprej poskušala primer rešiti sama, prestopnike so zaprli, ker so v državi bivali brez vizuma in nelegalno uporabljali telekomunikacijsko opremo. Ko pa je Kitajska povečala pritisk, je Kenija popustila in ji izročila tudi tajvanske državljane – z razlago, da so v Kenijo prišli iz mesta Guangzhou na jugu Kitajske, torej so jih vrnili v državo, ker so se nazadnje vkrcali na letalo.

Že tedaj je Kitajska nastopala z enako razlago, kot jo zdaj daje slovenski vladi. Na Tajvanu dobijo kriminalci te vrste zelo nizke kazni, ki jih lahko celo pretvorijo v denarne, tako da se zelo hitro vrnejo »v posel«. Decembra je podobno kitajsko zahtevo v podobnih primerih sprejela Španija, izročitev 121 njihovih državljanov Kitajski pa je sprožila medijski in politični vihar na Tajvanu. Pravosodne oblasti v Španiji so odgovorile, da svet vse bolj sprejema načelo »ene Kitajske« (po katerem je Tajvan del kitajskega ozemlja), poleg tega Evropska unija nima diplomatskih odnosov s Tajvanom.

Medtem je Peking uspešno preprečil, da bi Tajvan postal član Interpola, zato je vsak poskus tajvanske policije, da sodeluje v preiskavah mednarodnih primerov, kjer so dejavne kitajsko-tajvanske kriminalne združbe, še dodatno otežen.