Izsiljevalski virusi lahko žrtve zelo drago stanejo

Leta 2016 so uporabniki poslali več kot 500 prijav okužb, kar je več kot dvakrat toliko kot leto prej.

Objavljeno
06. februar 2017 18.52
Nezaželjene računalniške priponke. Ljubljana, 6. februar 2017 [računalniki,virusi,Ljubljana]
Sonja Merljak
Sonja Merljak
Ljubljana – Ko je velenjski upokojenec pred nekaj tedni hotel odpreti datoteke na domačem računalniku, je ugotovil, da so vse njegove tekstovne datoteke zakodirane. Prejel je še sporočilo, da jih lahko odklene s posebno kodo. Takega izsiljevanja so bolj vajeni v podjetjih, a kot kaže, pred njimi niso varni niti zasebni uporabniki. Pravzaprav je ogrožen vsakdo, ki ima računalnik.

Izsiljevalski virusi, ki zaklenejo vse dokumente in zahtevajo plačilo odkupnine, so v zadnjih letih največja grožnja kibernetske varnosti v Sloveniji in po svetu, pravi Jasmina Mešić iz Si-Certa. Današnji mednarodni dan varne rabe interneta je sicer posvečen kulturi na internetu, zato bodo na številnih dogodkih uporabnike seznanjali s spletnim bontonom. Izsiljevanje, ki postaja vse pogostejše, je morda najbolj nekulturno vedenje. Na nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov iz varnosti elektronskih omrežij in informacij Si-Cert pravijo, da se nevarnost okužbe od leta 2014 zelo hitro povečuje. »Leta 2016 smo prejeli več kot 500 prijav, kar je več kot dvakrat toliko kot leto prej. Okužene so bile številne šole, knjižnice, zdravstveni domovi, mestne občine, lekarne, muzeji, majhna in velika podjetja ter številni posamezniki,« dodaja Jasmina Mešić.

Na Si-Certu pojasnjujejo, da se izsiljevalski virusi širijo predvsem prek okuženih priponk v elektronski pošti. Ob odprtju okužene priponke se aktivira virus, ki zašifrira vse dokumente na računalniku. V zameno za šifrirni ključ mora žrtev plačati odkupnino v vrednosti enega ali dveh bitcoinov. En bitcoin na borzi dosega vrednost 860 evrov. »Običajno je veljalo opozorilo, da ne smemo odpirati priponk neznanih pošiljateljev, še posebno ne tistih z .exe končnico. Virusi v zadnjem letu pa potvarjajo naslovnike in zdi se, da smo si sporočilo z okuženo priponko poslali sami ali nam jo je poslal naš znanec.«

Kaj narediti? V mislih imejte preprosto pravilo, pravijo na Si-Certu: »Če ne vem, zakaj sem dobil pošto, nikoli ne odpiram priponk, niti ne klikam na povezave!« Ves čas je treba skrbeti tudi za posodabljanje operacijskega sistema, brskalnika in vseh nameščenih programov ter varnostne kopije.