Izšla monografija Jožeta Cente

Ribnica - »Delo Jožeta Cente je za naši regijo neprecenljivo,« pravi Stane Kljun, vodja Galerije Miklova hiša, kjer so z monografijo Jožeta Cente izdali prvo tovrstno delo: »S slikarstvom kot tudi z organizacijskim delom je pomagal ustvariti razmere, ki so omogočile osnovanje in delovanje Galerija Miklova hiša.«

V monografiji, ki ima 155 strani, umetnostna zgodovinarka Marjana Dolšina predstavlja življenje Jožeta Cente, ki se je rodil leta 1934 v Dvorski vasi pri Velikih Laščah. Večino svoje mladosti je preživel v Ribnici, ki jo je kasneje s svojim nekoliko arhaičnim slikarstvom pomembno zaznamoval. Pravzaprav je v družbenem smislu nadaljeval delo umetnikov Franceta Miheliča, Jožeta Petka, Janka Trošta, Franceta Goršeta, Gregorja Peruška, Ivana Vavpotiča, Riharda Jakopiča in drugih.

V tem okolju je leta 1979 skupaj s somišljeniki organiziral Prvo likovno srečanje Janko Trošt, kar je začetek kontinuirane likovne dejavnosti v Ribnici. Leta 1984 so vsakoletna likovna srečanja prevzeli kustosi, Jože Centa pa je začel organizirati likovna srečanja Trubarjevi kraji v občini Velike Lašče. Vendar pa je ostal prisoten tudi v Ribnici.

Dela Jožeta Cente in njihov pomen v slovenskem prostoru je v monografiji predstavil umetnostni zgodovinar Janez Mesesnel, ki je izpostavil Centovo zanimanje za pokrajine: »Številčna prevlada krajinskih motivov in upodobitev v Centovem opusu je vsaj deloma tudi nasledek naše, slovenske slikarske tradicije, v kateri je vsaj od impresionizma naprej imela pokrajina kar prevladujočo vlogo.«

V krajinah kot tudi v tihožitjih ter figuralnih kompozicijah pa je zaznati tudi - kot je ob predstavitvi monografije dejal slikar sam - eksperimente: »Vedno sem rad eksperimentiral.« Tako njegov likovni opus - ki je predstavljen tudi na priložnostni razstavi, ki je na ogled v Rokodelskem centru Ribnica - sega od klasičnega slikarstva do modernejših poskusov likovnega izražanja, ki se umikajo od realizma.

Ali, kot je dejal Jože Centa: »Želel sem se držati čistega slikarstva, a sem občasno zašel v škatle. To ni kubizem, ampak moj način eksperimentiranja.«