Izvoznica vode bo vodo morala uvažati

Ilirska Bistrica – Zelo verjetno bo Komunalac Opatija v začetku prihodnjega leta prekinil dobavo vode po bistriškem cevovodu, ki prečka hrvaško ozemlje in priteče do petih slovenskih vasi. Posledice propadlega projekta preskrbe Obale in Krasa z vodo bodo drage tudi za Komence.

»Vodovod, za katerega gradbeno dovoljenje že imamo, je za občino izrednega pomena, ker sedanji, ki napaja obmejne vasi z obeh strani meje, teče tudi po hrvaškem ozemlju,« pravi ilirskobistriški župan Emil Rojc. »Do novega leta bomo gradnjo svojega vodovoda do meje končali, zato ne bo več razloga, da bi kupovali bistriško vodo, s svojo pa bi lahko preskrbovali slovenske vasi, toda o tem in o pogojih se z Bistričani še dogovarjamo,« je za Delo povedal direktor Komunalca Opatija Ervino Mrak.

Izvoznica bo uvoznica

S propadom 40 milijonov evrov vrednega medobčinskega projekta preskrbe s pitno vodo Obale in Krasa je propadlo tudi 1,57 milijona evrov za odpravo tega »meddržavnega« problema oziroma gradnjo vodovoda od Velikega Brda do Jelšan za preskrbo 900 prebivalcev. Zato bo Bistrica, ki je bila do zdaj izvoznica 38.000 kubičnih metrov vode na leto za tri hrvaške vasi (Brce, Pasjak, Šapjane), 1. januarja proti svoji volji zelo verjetno postala uvoznica 59.000 kubičnih metrov vode. Če bi jo plačala po enaki ceni, kot jo zaračunava svojim prebivalcem, po 1,4 evra za kubični meter, to pomeni 82.600 evrov na leto za vodo izpod Učke. Zaradi projekta preskrbe Obale in Krasa z vodo občina Ilirska Bistrica namreč ni iskala drugih virov financiranja, čeprav bi po mnenju Igorja Batiste z ilirskobistriške komunale verjetno lahko pridobila denar na razpisih za obmejna območja.

Denar še za brkinski cevovod

Če bo država v kratkem, po razrešitvi pritožb na javni razpis za izvajalca, res začela graditi mestno obvoznico, bo morala občina Ilirska Bistrica najti še denar za gradnjo dela brkinskega cevovoda proti Pregarjam na trasi obvoznice. Nujna obnova tega starega cevovoda z več kot 50-odstotnimi izgubami vode, ki so ga gradile še mladinske delovne brigade, se tako odmika. Kljub temu bodo v prihodnjih dveh tednih pridobili še zadnje služnosti, nato še gradbeno dovoljenje, vendar na občini ne vedo, kako bodo zagotovili 3,25 milijona evrov, prav tako pa še nimajo zagotovljenih približno pol milijona evrov za vodovod Koseze–Dolnji Zemen–Zemenska vaga pa tudi denarja za priključne cevovode do Hrušice, Podgrada in Račic.

Luknjasti komenski vodovodi

Nič manjše niso težave občine Komen, ki bo za odpravo težav z vodovodi, zgrajenimi še v času italijanske zasedbe, namesto pričakovanih dveh let verjetno potrebovala desetletje. Za ureditev primarnih in sekundarnih vodovodov, ponekod še azbestnih in povsod luknjastih, bi v okviru propadlega projekta pridobila več kot tri milijone evrov, zdaj pa lahko računa le na lastne, skromne vire. Čeprav imajo med kraškimi občinami najvišjo omrežnino, z njo lahko zberejo samo 150.000 evrov na leto. »V proračunu za leto 2014 smo predvideli le nujno gradnjo vodohrana Zagrajc pri Ivanjem Selu za 113.000 evrov,« je za Delo povedal Erik Modic z občine Komen.