Jankovićev kazenski list ostaja prazen

Višje sodišče potrdilo oprostilno sodbo za Jankovića in Brodnjaka, Milevoju namesto pogojne zaporna kazen.

Objavljeno
06. april 2017 14.04
sodišče
Iva Ropac
Iva Ropac
Ljubljana – Za ljubljanskim okrožnim sodiščem je še višje sodišče potrdilo, da Zoran Janković leta 2005 ni zlorabil položaja predsednika uprave družbe Mercator v zadevi Niš. Višje sodišče je potrdilo oprostilno sodbo tudi za nekdanjega člana uprave Mercatorja Stanislava Brodnjaka, za direktorja ciprske družbe Facim Borisa Milevoja pa je pogojno obsodbo spremenilo v zaporno kazen.

Tožilec Jaka Brezigar je obtoženim očital, da so s sklepanjem navideznih pogodb in izplačevanjem storitev, ki nikoli niso bile opravljene, oškodovali Mercator za 100.000 evrov, čeprav trgovska družba v kazenskem postopku ni priglasila premoženjskopravnega zahtevka. Sporna je bila pogodba v višini 100.000 evrov med Mercatorjem in ciprsko družbo Facim, v skladu s katero se je Facim zavezal pridobiti gradbena dovoljenja za gradnjo Mercatorjevega nakupovalnega centra v Nišu. Pogodbo s Facimom je podpisal podpredsednik uprave Mercatorja Mitja Marinšek. Jankoviću in Brodnjaku pa je tožilstvo očitalo, da sta kljub temu, da sta vedela, da Facim dogovorjenih storitev nikoli ne bo opravil in da je šlo za neresničen posel, soglašala s plačilom računov. Ovadba, ki je bila podlaga za nadaljnji kazenski postopek, je temeljila na reviziji, ki jo je v Mercatorju leta 2006 opravila revizijska hiša Deloitte glede poslovanja družbe v času, ko jo je vodil Janković.

»Okrožno sodišče ni ustrezno ovrednotilo okoliščin«

Tožilstvu ni uspelo dokazati, da sta Janković in Brodnjak znatno pripomogla k zlorabi položaja Marinška (zanj je sodišče postopek izločilo zaradi slabega zdravstvenega stanja). »Okoliščine, ki jih je navajal tožilec, so indici, vendar na njihovi podlagi ni mogoče sklepati o krivdi samo zato, ker je soglašal s pogodbo. Potrebno je, da dokazni postopek prinese objektivne okoliščine, na katerih temelji sodba,« je januarja lani po oprostilni sodbi Jankoviću obrazložila predsednica razpravljajočega senata Nina Drozdek Draganić. Da obtoženima ni z gotovostjo dokazano, da sta storila očitani kaznivi dejanji, zaradi česar je izrek oprostilne sodbe utemeljen, se je strinjalo tudi višje sodišče.

Milevoju je tožilec očital, da je naklepoma pomagal pri storitvi kaznivega dejanja, saj je kot direktor Facima podpisal pogodbo in izdal račune. Po mnenju okrožnega sodišča, ki mu je pritrdilo tudi višje sodišče, je vedel, da posel iz 100.000 evrov vredne pogodbe, po kateri bi morala družba Facim pridobiti gradbena dovoljenja za Mercatorjev trgovski center v Nišu, ne bo uresničen.

Okrožno sodišče ga je zato obsodilo na pogojno kazen poldrugega leta s triletno preizkusno dobo, a je višje sodišče ugodilo pritožbi tožilstva in pogojno kazen spremenilo v leto dni zaporne kazni. Postavilo se je na stališče, da je prvostopenjsko sodišče pri izbiri kazenske sankcije sicer upoštevalo vse okoliščine, ni pa jih ustrezno ovrednotilo, kot je v pritožbi opozoril tožilec Brezigar. »Višina s sodbo ugotovljene premoženjske koristi 100.000 evrov predstavlja dvakratnik cenzusa za opredelitev velike premoženjske škode, kar je sicer že izpostavilo sodišče prve stopnje, ni pa tej okoliščini pripisalo ustrezno velike teže,« meni višje sodišče in dodaja, da samo dejstvo, da je od storitve kaznivega dejanja preteklo veliko let, ne pomeni take okoliščine, ki bi ob drugih osebnih okoliščinah (Milevoj je upokojen, osebnostno urejen in nekaznovan) opravičevala izrek pogojne obsodbe. Brezigar je sicer zanj predlagal leto in pol zapora.

Kot poudarja višje sodišče, je že okrožno sodišče ugotovilo, da je Marinšek v objektivnem smislu izpolnil vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic, posledično pa je sklenilo, da ima ravnanje Milevoja vse znake pomoči pri tem dejanju. Glede na očitek obrambe Milevoja, da bi bilo mogoče o odgovornosti pomagača odločati šele po ugotovitvi krivde glavnega storilca, višje sodišče poudarja, da se sodišče ni vnaprej opredelilo do krivde glavnega storilca, Marinška, temveč da je v razlogih sodbe ugotavljalo, da je temeljno kaznivo dejanje storjeno kot tudi, kdo ga je storil. Pomagač je kazensko odgovoren le v mejah svojega naklepa, izključitev krivde oziroma kaznivosti pri glavnem storilcu ne vpliva na krivdo (odgovornost) pomagača, še dodajajo.

Marinšek je imel v zvezi z gradnjo Mercatorjevega centra v Nišu široka pooblastila in je za predsednika uprave družbe podpisal pogodbo z družbo Facim. Prav Marinšek je likvidiral vse tri račune Facima, ki so bili tej družbi tudi plačani, kar vse kaže na njegovo dejansko odločevalno funkcijo v takratnem Mercatorju, je prepričano sodišče.

»Višje sodišče je zavrnilo pritožbo tožilca Jake Brezigarja, ki je bila po mojem mnenju že v osnovi nesmiselna,« je po poročanju STA danes dejal Janković in dodal, da tožilcu ob izgubi na prvi stopnji »očitno ni bilo žal denarja, ki ga vsi prispevamo v proračun«.

Odprti postopki

Sicer pa ima ljubljanski župan Janković odprtih več (pred)kazenskih postopkov, med drugim zaradi domnevne zlorabe položaja in napeljevanja h goljufiji pri projektu Športni park Stožice in pridobivanju evropskih sredstev zanj. Kriminalisti so ga preiskovali tudi zaradi domnevnih zahtev po podkupninah oziroma donacijah od podjetij, ki so želela delati v Ljubljani, decembra 2015 pa so v mestni hiši preiskovali sume prejemanja podkupnine od družbe KPL, vplivanja na razpisne pogoje pri nekem razpisu, da bi ti ustrezali KPL, posredovanja pri javnem razpisu Vodovoda-Kanalizacije in zlorabe položaja oziroma posredovanja pri zaposlitvi javne uslužbenke (farmacevtke v Lekarni Ljubljana). Paket ovadb se nanaša na posel med Grepom in Energetiko ter znana verižna nakazila med MOL, Grepom, Bazo Dante, KLM Naložbami in županovim računom.