Janša hoče verske skupnosti pod svoje okrilje
To je izničenje treh desetletij postopnega razvoja, pravi stroka.
Odpri galerijo
Pri načrtovanih spremembah po besedah naših sogovornikov nikakor ni mogoče prezreti dejstva, da se dogajajo tik pred volitvami. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
Vlada bo – predvidoma na eni od naslednjih dopisnih sej – potrjevala predlog zakona o spremembah zakona o državni upravi, s katero bi področje verske svobode z ministrstva za kulturo, ki ga vodi Vasko Simoniti, prenesli v kabinet predsednika vlade Janeza Janše. Po tem – če bo novela potrjena v državnem zboru – pa po naših informacijah vlada načrtuje ustanovitev urada za to področje.
Ta je kot ustanova specializirana za področje verske svobode že obstajal vse do konca leta 2020, ko je urad za verske skupnosti – takrat pod okriljem ministrstva za kulturo – prav minister te vlade Simoniti razpustil. Naloge, določene z zakonom o verski svobodi, so se razporedile med različne posameznike. Nekaj mesecev pozneje, ob izpostavitvi, da verske skupnosti pogrešajo reprezentativnega predstavnika, je vlada Janeza Janše ustanovila svet za nerešena vprašanja s Katoliško cerkvijo. Vprašanje, kako bodo nerešene zadeve lahko odpirale preostale verske skupnosti, je takrat ostalo neodgovorjeno. Kaj natančno so teme, ki jih ta svet obravnava, še vedno ni jasno.
Na Slovenski škofovski konferenci pa nam včeraj tudi niso odgovorili na naša vprašanja, ali po ustanovitvi sveta svoja vprašanja zdaj lahko ustrezno naslavljajo ali bi želeli še kakšne drugačne sistemske ureditve.
»Glede na odkrita prizadevanja sedanje vlade po popolni podreditvi vseh družbenih sfer, zadnja intenca na religijskem polju ne more biti posebno presenečenje,« komentira načrtovane spremembe dr. Aleš Črnič, predavatelj religiologije, in dodaja, da je ta oblast poleg urada za verske skupnosti razpustila tudi svet vlade za dialog o verski svobodi, namesto njega pa je – kot rečeno – ustanovila svet za nerešena vprašanja s Katoliško cerkvijo. Namesto dotedanje sistematične skrbi za področje religijske svobode je po njegovem mnenju torej vse sile usmerila v reševanje zahtev in želja največje religijske skupnosti, druge pa popolnoma zanemarja. »Zdaj pa želi prenesti kar celotno odločanje o ustavni pravici do religijske svobode neposredno k predsedniku vlade – to bi pomenilo dokončno izničenje treh desetletij postopnega razvoja na tem področju in vrnitev v neke druge, nedemokratične čase,« še svari Črnič.
Pri načrtovanih spremembah zakona o državni upravi, ki so torej le podlaga za želeno ustanovitev urada, pa po besedah naših sogovornikov in poznavalcev področja, ki pa ne želijo biti imenovani, nikakor pa ni mogoče prezreti, da gre za spremembe, ki se dogajajo v času, ko so bolj ali manj vse stranke že začele kampanjo za prihodnje redne parlamentarne volitve, ki so načrtovane že čez dobrih osem mesecev.
Ta je kot ustanova specializirana za področje verske svobode že obstajal vse do konca leta 2020, ko je urad za verske skupnosti – takrat pod okriljem ministrstva za kulturo – prav minister te vlade Simoniti razpustil. Naloge, določene z zakonom o verski svobodi, so se razporedile med različne posameznike. Nekaj mesecev pozneje, ob izpostavitvi, da verske skupnosti pogrešajo reprezentativnega predstavnika, je vlada Janeza Janše ustanovila svet za nerešena vprašanja s Katoliško cerkvijo. Vprašanje, kako bodo nerešene zadeve lahko odpirale preostale verske skupnosti, je takrat ostalo neodgovorjeno. Kaj natančno so teme, ki jih ta svet obravnava, še vedno ni jasno.
Na Slovenski škofovski konferenci pa nam včeraj tudi niso odgovorili na naša vprašanja, ali po ustanovitvi sveta svoja vprašanja zdaj lahko ustrezno naslavljajo ali bi želeli še kakšne drugačne sistemske ureditve.
»Glede na odkrita prizadevanja sedanje vlade po popolni podreditvi vseh družbenih sfer, zadnja intenca na religijskem polju ne more biti posebno presenečenje,« komentira načrtovane spremembe dr. Aleš Črnič, predavatelj religiologije, in dodaja, da je ta oblast poleg urada za verske skupnosti razpustila tudi svet vlade za dialog o verski svobodi, namesto njega pa je – kot rečeno – ustanovila svet za nerešena vprašanja s Katoliško cerkvijo. Namesto dotedanje sistematične skrbi za področje religijske svobode je po njegovem mnenju torej vse sile usmerila v reševanje zahtev in želja največje religijske skupnosti, druge pa popolnoma zanemarja. »Zdaj pa želi prenesti kar celotno odločanje o ustavni pravici do religijske svobode neposredno k predsedniku vlade – to bi pomenilo dokončno izničenje treh desetletij postopnega razvoja na tem področju in vrnitev v neke druge, nedemokratične čase,« še svari Črnič.
Pri načrtovanih spremembah zakona o državni upravi, ki so torej le podlaga za želeno ustanovitev urada, pa po besedah naših sogovornikov in poznavalcev področja, ki pa ne želijo biti imenovani, nikakor pa ni mogoče prezreti, da gre za spremembe, ki se dogajajo v času, ko so bolj ali manj vse stranke že začele kampanjo za prihodnje redne parlamentarne volitve, ki so načrtovane že čez dobrih osem mesecev.
