Tiskane izdaje
Ljubljana – Po uradnih podatkih je novembra čakalo na pregled, preiskavo ali operacijo 229.000 bolnikov, vsak četrti nedopustno dolgo. Čeprav so bolnišnice letos operirale 4977 dodatnih bolnikov, se čakalne dobe niso skrajšale. Kaže, da januarja ne bodo skrajševale čakalnih dob. Zakaj ne?
Čeprav vladni projekt za enkratno skrajševanje čakalnih dob, ki je bil sprejet spomladi, predvideva, da se bo iztekel 1. aprila 2018, bolnišnice soglasja z ministrstva za zdravje za nadaljevanje projekta januarja po naših informacijah še niso dobile. Tako vse kaže, da dodatanih operacij januarja ne bo. Zakaj?
Dodatnih ne naročajo
Če je bolnik na vrsti za operacijo, denimo, 2. januarja, ga mora anesteziolog pregledati približno tri tedne pred operacijo, torej 10. decembra, ga poslati na vse potrebne preiskave in ugotoviti, ali je dovolj zdrav, da bo operacijo prenesel. Če za operacijo ni sposoben ali če je noče, pokličejo naslednjega bolnika po čakalnem seznamu in postopek se ponovi. Vse to traja. Bolnišnice tudi usklajujejo urnike svojih zaposlenih, ki delajo na več deloviščih, za mesec dni v naprej. Delo za januar torej načrtujejo decembra. Z ministrstva so bolnišnicam sporočili, da pravnih podlag za nadaljevanje skrajševanja čakalnih dob še ni, smo izvedeli. Zato bolnišnice dodatnih bolnikov za januar niso naročile.
Bolnišnice 14 odstotkov več
Gre za bolnike, ki so na seznamih s predolgimi čakalnimi dobami. Sezname vodi Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ). Spremlja le 61 zdravstvenih storitev, množice drugih pa ne. Število čakajočih se iz leta v leto povečuje, letos pa – zahvaljujoč projektu za odpravo čakalnih dob – stagnira. A se je kljub temu za tretjino povečalo število bolnikov, ki čakajo nedopustno in nezakonito dolgo (glej tabelo). Med temi jih 27.852 čaka na prvi ambulantni pregled, 28.486 pa na preiskavo ali operacijo. Podatki – kot ugotavljata tudi NIJZ in ministrstvo – niso popolni, a dejstvo je, da veliko bolnikov predolgo čaka.
V okviru vladnega projekta v vrednosti 27 milijonov evrov je bilo načrtovano, da bodo bolnišnice in koncesionarji do 1. aprila ob popoldnevih in sobotah dodatno operirali 8908 bolnikov, kar bi pomenilo, da bo prišla na vrsto slaba polovica nedopustno dolgo čakajočih bolnikov na izbranih enajst vrst operacij. Do konca oktobra so po podatkih ZZZS izvedli 4977 operacij. Letošnjo produktivnost so na ta način povečali za 14 odstotkov, glede na lansko leto pa za 9,4 odstotka.
Izvedli naj bi tudi dodatnih 23.772 prvih pregledov, preiskav z magnetno resonanco, CT in rentgenom, a podatkov o rezultatih še ni. Negotovo je, ali bodo vladni program sploh lahko dokončali, če bo zdaj za nekaj časa prekinjen.
Niti izvajati ga niso začeli aprila, kot je zapisano v projektu, ampak šele za tem, ko je vlada junija sprejela finančno podlago (splošni dogovor za leto 2017). V štirih mesecih seveda niso mogli narediti toliko, kot bi v osmih. Kako bo prihodnje leto?
Finančni načrt ZZZS, ki ga bo njegova skupščina obravnavala danes, predvideva, da bo leta 2018 za skrajševanje nedopustnih čakalnih dob namenjenih 28,5 milijona evrov (delno za povečan program v rednem delovnem času) in še dodatnih 37,5 milijona evrov za dodatno popoldansko skrajševanje.
ZZZS: potrebnih še 160 milijonov evrov
Vendar na ZZZS opozarjajo, da bi za vse potrebe bolnikov potrebovali še dodatnih 160 milijonov evrov: 16 milijonov za več zdravnikov v osnovnem zdravstvu, 58 milijonov za uvajanje novih metod in tehnologij, 80 milijonov za zakonsko določene plačne obveznosti zaposlenih v zdravstvu, 1,5 milijona evrov za poklicne bolezni, pa še za nacionalne staregije in zakone, ki jih je parlament že sprejel, a se jih še ne uresničuje: za okužbe s HIV, o prepovedanih drogah, demenci, za otroke s posebnimi potrebami. Brez dodatnega denarja se vsega tega ne da izpeljati, ZZZS ga nima. Ali bo vlada zagotovila toliko dodatnega denarja iz proračuna? Kdaj bo sprejela odločitev o nadaljevanju projekta januarja?
Kdaj bo vlada dala soglasje
Z ministrstva za zdravje na vprašanja Dela o čakalnih dobah niso odgovorili, so pa za danes sklicali na to temo tiskovno konferenco. Neuradno smo izvedeli, da bo ministrica Milojka Kolar Celarc predlagala vladi, da bi še ta mesec sprejela sklep o nadaljevanju projekta skrajševanja čakalnih dob, kar naj bi zadostovalo, da bi zdravniki lahko operirali dodatno že januarja. Ne pa kot lani, ko so vsi skupaj čakali na splošni dogovor.
Radko Komadina: Kozmetični popravki
V zdravniških organizacijah opozarjajo, da ozka usmerjenost na skrajševanje čakanja na samo določene preiskave in operacije ni v redu. Prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva, je dejal, da so še mnoga druga področja podhranjena, predvsem osnovno zdravstvo, internistika in nevrologija, problem je čakanje na ortodonta, na okuliste, dermatologe.
»Problem zdravstva ni ortopedija. Zaradi bolečih kolkov ljudje ne umrejo. Akcije enkratnega skrajševanja čakalnih dob so gasilske in kratkoročne. So politična kozmetika, sistemsko pa nič ne rešujejo,« je dejal. Spomnil je, da se ministrica Milojka Kolar Celarc nič ne posvetuje z zdravniki. »Že na začetku mandata smo ji poslali strategijo z rešitvami, a niti odgovora nismo dobili. Zdaj bi jo bilo treba samo malo prilagoditi, a politike to ne zanima.«
