Tiskane izdaje
Ptuj – Na posestvu Biotehniške šole Ptuj so poskusno posejali tri originalne japonske sorte soje, da bi preverili, ali jim ustrezata naše podnebje in zemlja. Pri včerajšnjem ogledu posevka so bili zadovoljni vsi člani posebnega konzorcija za spremljanje tega poskusa.
Pobuda je prišla iz ene od japonskih družin, ki pri nas ne dobi sojinega sira ali tofuja iz gensko nespremenjene soje. Hkrati so ugotovili, da bi pridelava takšne soje in izdelava takšnega tofuja lahko bila odlična poslovna priložnost. Ptujska biotehniška šola ima svoje šolsko posestvo na Turnišču pri Ptuju, v neposredni bližini tamkajšnjega gradu. Na njivah že v okviru rednega izobraževanja poljedelstva s poskusi preskušajo različne poljščine od pšenice do ječmena, zato so z veseljem sprejeli tudi poskusni posevek treh sort soje.
Cilj je biološka pridelava
Po poldrugem mesecu ji dobro kaže, pravi profesor ptujske šole Janez Fakin in z zadovoljstvom pokaže krepke rastline. Če bo jesensko pospravljanje stročnic dalo dobre rezultate, bi sojo lahko začeli pridelovati na večjih površinah. Projektni konzorcij vodi dr. Aleš Kuhar z ljubljanske biotehniške fakultete, sodelujejo pa še ptujsko znanstveno raziskovalno središče Bistra in Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Konzorcij sodeluje s strokovnjaki z Japonske, še posebno zato, ker bi sojo pri nas pridelovali po vseh pravilih biološke pridelave. Samo takšna je namreč cenjena na Japonskem in pri Japoncih po svetu.
Na Madžarskem in v Italiji so takšno sojo že začeli pridelovati in vso izvozijo na daljnji vzhod, za lastne potrebe pa državi uvažata gensko spremenjeno sojo iz Združenih držav Amerike ali Argentine, ki sta največji pridelovalki takšne soje. V Sloveniji zdaj na kakšnih sto hektarih pridelamo od 200 do 300 ton soje, ki jo porabimo predvsem za živinsko krmo. Janez Fakin med posevkom treh originalnih sort japonske soje.
