Javni interes in aktivno državljanstvo

Kranj – Tretja razprava v nizu ducata načrtovanih pri pripravi nacionalne medijske strategije je v najsodobnejšo javno knjižnico v državi, Mestno knjižnico Kranj, privabila peščico novinarjev, več pa odjemalcev medijev. Omenjali so javni interes, avtonomijo, licence, pluralnost.

Za zakon o medijih, ki ga na ministrstvu za kulturo medijo že dolgo, obljubljal ga je že prejšnji resorni minister, se zdi, da je nekaj res posebnega: v javni razpravi je bil že dvakrat, zdaj je prišla na vrsto še serija srečanj, ki naj bi začrtale razvoj medijske krajine. Ministrica Julijana Bizjak Mlakar, ki se je pogovora z zainteresirano javnostjo udeležila z moderatorko teh seans in članico strokovne komisije za pomoč pri pripravi medijske strategije dr. Sandro Bašič Hrvatin, je včerajšnji pogovor začela z načelnimi zasnovami: interes prebivalcev kot aktivnih državljanov je kakovostna in raznovrstna medijska krajina. Ko ugotovimo, da javni interes obstaja, torej da mediji ponujajo informacije, ki jih prebivalstvo nujno potrebuje za demokratično življenje in aktivno državljanstvo, lahko začnemo razpravljati o ukrepih, kako zagotoviti javni interes.

V medijski džungli ministrica vidi veliko točk, o katerih je mogoče razpravljati: vloga države, vpliv kapitalskih in drugih interesov lastnikov na novinarsko delo, nespregledljiv obseg prekarnega dela ter vprašanje jezikovnih in drugih standardov. Interes ministrstva je varovati novinarsko avtonomijo, eden od udeležencev razprave je k temu dodal, da ne more biti dobrega novinarstva, če novinarji nimajo zagotovljenega plačila, le dobro novinarstvo pa je servis, ki omogoča aktivno državljanstvo. Poleg javnega interesa ministrstvo pri pripravi zakonodaje ne sme pozabiti na zagotavljanje pluralnosti mnenj na področju politike, gospodarstva, kulture in športa, češ da zgolj zabavne vsebine aktivnega državljanstva ne omogočajo.

Vloga lokalnih medijev

Lastnik mreže komercialnih radijskih postaj Leo Oblak je nastopil s predlogom, ki za proračun nima posledic, namreč da gre pol odstotka dohodnine, ki jo državljani lahko namenijo društvom s statusom društva v javnem interesu, tudi lokalnim medijem. Od 35 odstotkov državljanov, ki del dohodnine poklonijo organizacijam s seznama upravičencev, pride okrog štiri milijone evrov. »Novinarji bi vedeli, da so v službi javnosti in bi vztrajali,« je dodal Oblak. To je bil hkrati komentar na podatke, da vse več medijev ugaša, ker so odvisni od oglasnih prihodkov. Nekoliko bolje se godi medijem, ki imajo status posebnega pomena, saj doživljajo manj pritiskov kot večji mediji. Tako ni povsod, za precej občinskih medijev velja prepričanje, da so podaljšek politike oziroma hočejo na njih vplivati župani, a to je sivi trg, za katerega ni skupnega podatka, koliko denarja na njem sploh zakroži. Po drugi strani so mnogi lokalni mediji v težavah, saj velika podjetja v njih ne oglašujejo. Še posebno slabo se godi lokalnim televizijskim postajam, tudi letos, je napovedal eden od razpravljavcev, jih bo nekaj zaprlo vrata.