Javni interes za dobre medije

Nova Gorica – Pri pripravi nacionalne medijske strategije, ki bo podlaga za novo medijsko zakonodajo, želi ministrstvo za kulturo slišati tudi mnenje državljanov. Kako razumemo javni interes medijev? Razprave na to temo se bodo po državi vrstile vse do aprila, danes je bila v Novi Gorici.

»Očitno lastniki še vedno verjamejo, da so mediji potrošno blago, ki ga lahko uporabljajo v politične namene. Zelo redki so tisti, ki res kupujejo medije, da bi vanje vlagali in jih razvijali, plačevali novinarje, imeli dopisniške mreže in celostno pokrivali določena področja. To je ključni problem,« o vdoru kapitala v medije meni medijska strokovnjakinja dr. Sandra Bašič Hrvatin. Po njenih besedah zakon tega ne more rešiti, se je pa izkazalo, da zadevo rešujejo kar bralci sami.

»Tiskani mediji so doživeli to, kar se nikoli ne bi smelo zgoditi: da so se bralci umaknili in poiskali druge informacije. Dolgoročno gledano so prav tisti, ki so dovolili takšne spremembe v lastništvu, doživeli največji poraz,« opozarja. Pri tem je kritična tudi do vse več prekarnih novinarjev.

»V medijih se nikoli ne bi smelo zgoditi, da se je tako množično spremenilo razmerje med zaposlenimi in prekarnimi novinarji. Prekarni novinar je v primežu, saj mora poskrbeti za svojo plačo. Dela, da bi zaslužil, ne zato, da bi deloval v javnem interesu. To pa ni dober novinar, ne glede na to, kako zelo se trudi. Ena najpomembnejših ukrepov države je, da to uredi in da v nobenem primeru noben medij, ki se financira iz javnega denarja, ne more imeti prekarnih novinarjev. To se mora nehati. In na tem področju lahko država nekaj naredi, to je javni interes«.

Za podporo zaupanja vrednemu mediju

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar na vprašanje, kako nameravajo v predlogu medijskega zakona opredeliti javni interes, pravi: »Prav zato pripravljamo razprave po vsej Sloveniji, saj želimo, da to definicijo dobimo od državljanov. Predvsem bi radi izvedeli, kakšne informacije želijo, ali so te dovolj kakovostne, dovolj dostopne in raznovrstne, da zagotavljajo tisto, kar so potrebe državljanov. Prav tako nas zanima, ali so ti zadovoljni s sedanjim sistemom ali ne. To so vprašanja, ki nam bodo pomagala, da bomo javni interes natančno opredelili in da se bomo strinjali s tem, ali naj sploh plačujemo medije in kakšne medije pravzaprav želimo.«

V razpravi je bilo velikokrat mogoče slišati, da bo tisti, ki bo hotel kakovostne informacije, zanje moral tudi plačevati. Urednik revije Razpotja in spletnega portala Kritika konservativna Luka Lisjak Gabrijelčič pa je predlagal, naj davkoplačevalci v prihodnje namenijo odstotek svojega denarja tistemu mediju, ki mu zaupajo. »Težava v Sloveniji je, da ljudje nimajo interesa, da bi s svojim prispevkom ustvarili trdnejšo vez. A prav bi bilo, da bi se v prihodnje vzpostavila neposredna vez med bralci, mediji in državljani«.