Javni potniški promet – dobra volja občin

Katera ga zagotavlja in katera ne? Tri mestne občine brez mestnih avtobusov, v Velenju in Novi Gorici je prevoz brezplačen.

Objavljeno
08. april 2014 08.31
Posodobljeno
08. april 2014 09.00
Špela Kuralt, Celje in dopisniki
Špela Kuralt, Celje in dopisniki

Celje – Osem mestnih občin občanom omogoča javni mestni prevoz, v Velenju in Novi Gorici je celo brezplačen, Celje pa je največja občina brez mestnih avtobusov.

»Ljudem se ne splača na avtobus,« ugotavlja prometni svetovalec na celjski občini Miran Gaberšek, ki med javni promet prišteva tudi taksi službe, teh pa ima Celje več kot katerakoli druga občina.

Mestnega prometa ni v Celju, Slovenj Gradcu in na Ptuju, Mesta občina Celje pa je med vsemi tremi daleč največja. Nekaj avtobusov sicer vozi, vendar na račun medkrajevnih voženj, je povedal direktor prometa Izletnika Celje Darko Šafarič, kjer imajo koncesijo za tovrstne vožnje: »Ko avtobus pelje v Vojnik, je do Zgornje Hudinje mestni avtobus, potem pa medkrajevni.« Direktor marketinga Boštjan Čokl je dodal: »Mestnih linij v Celju ni več. Tudi sicer je mestni promet samo tisti, za katerega ima občina odlok in na tej osnovi podeli koncesijo. V Celju tega ni.«

Mestni javni linijski prevoz omenja zakon o prevozih v cestnem prometu, vendar ga zahteva le od Ljubljane in Maribora. Ostale občine so se kljub temu, da jih zakon v to ne sili, odločile za uvedbo mestnega prometa in sprejele odloke. V Celju pa dlje od predloga niso prišli. Župan Bojan Šrot je odlok namreč umaknil z dnevnega reda in do danes ga še niso obravnavali: »Oba razloga, tako finančni kot ta, da je odlok treba uskladiti z več zakoni, sta tehtna. Menim, da bi kljub vsemu odlok letos lahko sprejeli, izvajati pa bi ga začeli, ko bomo imeli finančno pokritje v proračunu.«

Celje ima druge prioritete

Višji svetovalec za promet na mestni občini Miran Gaberšek je povedal, da večjih potreb za mestni promet v Celju sploh ni: »Štirinajst dni smo poskusno uvajali krožne vožnje. Odziv je bil nikakršen. Ljudje skoraj prej pridejo peš iz naselij v center mesta, tako da se jim ne splača na avtobus. Kljub temu imamo mestni promet v načrtu, ker bo to pripomoglo k ekologiji in zmanjšanju števila osebnih vozil v mestu, ampak ne toliko, kolikor ljudje pričakujejo. Še vedno jim veliko pomeni udobje, ki ga nudi avto. Poleg tega je v mestu parkirnih mest dovolj.«

Toda parkirna mesta zasedajo tudi taksisti. Po podatkih Ajpesa je v Celju registriranih kar 19 taksi služb (v Mariboru 13), na občini in območni obrtni zbornici imajo podatek, da jih je kar 35! Zakaj je temu tako, če po javnem prometu ni potreb, je Gaberšek odgovoril: »Taksi službe moramo šteti tudi kot del javnega prometa.«

Na občini ocenjujejo, da bi za mestni promet, kot ga z dvema krožnima linijama predvideva predlog odloka, potrebovali 750.000 evrov na leto, če bi avtobus vozil na 15 minut in bi vožnja stala en evro. Na občini imajo druge prioritete: »Ko gradiš pločnik, ga gradiš za večno in otroci tam vedno hodijo varno. Če pa za 750.000 evrov prepelješ potnike, nimaš nič več kot to, da si jih peljal, pločnik pa ostane.« Da je potnikov na celjskih avtobusih vedno manj, pritrjujeta tudi Kočevar in Čokl, s tem pa tudi Izletnik že tako redke prevoze še bolj redči. »Potovalne navade se spreminjajo, zelo pa na to vpliva politika mirujočega prometa in parkiranja v mestu,« je povedal Kočevar.

Povsem druga zgodba je v Velenju, kjer imajo od septembra 2008 brezplačni mestni promet, za katerega imata koncesijo dva ponudnika, tudi Izletnik. Število potnikov se vsako leto povečuje, je razložil Čokl: »V tem času se je povečalo za sedemkrat. Zaenkrat je prevoz brezplačen, financira ga občina, so pa pred leti sodelovala tudi podjetja.« Dodal je, da je dva tedna, kolikor so v Celju testno izvajali krožno vožnjo, premalo, saj ljudje potrebujejo za spremembo navad vsaj leto ali dve: »Če ima družina dva avtomobila, pa eden od staršev dela v mestu, bosta morda imela pozneje le en avtomobil, če bosta vedela, da bo mestni promet deloval. V Velenju ga najbolj uporabljajo starejši, dijaki, osnovnošolci za prevoz v šolo in za popoldanske, obšolske aktivnosti.«

Radodarne občine

Ne glede na to, da se je v Velenju število potnikov zelo povečalo, pa računice le s prodanimi vozovnicami, če bi jih seveda imeli, ne bi bilo. Občina mora nekaj prispevati, je zaključil Čokl. Velenjska občina za brezplačni promet nameni 336.600 evrov na leto, dodatnih 15.600 evrov prispevata Komunalno podjetje Velenje in podjetje WG Projektiranje - Veleja Park. Zelo radodarna je tudi Nova Gorica, kjer so brezplačni mestni potniški promet uvedli že aprila 2006. Podjetje Avrigo, ki ima za ta namen podeljeno koncesijo, prepelje 1600 potnikov na dan. »Izkušnje so dobre, vendar bi bilo treba ob konicah povečati frekvenco oziroma število avtobusov, seveda pa je to povezano z dodatnimi finančnimi sredstvi,« je povedala višja svetovalka novogoriške občine za odnose z javnostjo Mirka Križnič.

Precej denarja za mestni promet namenjajo v Kranju – kar 1,2 milijona evrov na leto, čeprav vožnje niso brezplačne. Lani so podpisali koncesijsko pogodbo z Alpetour Potovalno agencijo za nadaljnjih deset let. Novega koncesionarja imajo tudi v Kopru, kjer na leto za mestni promet namenijo 740.000 evrov. Z novo koncesijo (najugodnejši ponudnik je družba Arriva) bodo imeli daljše linije, zagotovljeni bodo pogostejši odhodi ter odhodni ob sobotah in nedeljah.

Praktično brezplačni promet imajo tudi v Murski Soboti, saj dijakom tamkajšnjih srednjih šol in občanom vožnje ni treba plačati. V Novem mestu mestni promet ne prinaša dobička, a vseeno vztrajajo. Pred kratkim so celo kupili nove avtobuse. Število prepeljanih potnikov so v nekaj letih kljub kritikam na račun voznih redov povečali.

Nov vozni park si želijo tudi v Mariboru, kjer so prav zastareli avtobusi (nekateri več kot 20 let) največja težava izvajalca Marprom. Na občini oziroma v občinskem Marpromu si želijo kombinacijo električnih avtobusov in vozil na stisnjen zemeljski plin. Z nakupom avtobusov se bodo prijavili na razpis za denar iz ekosklada, ki naj bi bil objavljen do sredine aprila. Pričakujejo, da bo mariborska občina poleg ljubljanske »ena redkih, ki bo izbrana, saj le ti dve izpolnjujeta vse kriterije v zvezi z zagotavljanjem javnega potniškega prometa«.