Tiskane izdaje
Ljubljana – Vzorce klientelizma je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zasledila predvsem pri pregledu poslovanja ponudnikov, ki so v posameznih vladnih mandatih povečali prihodke iz proračuna ali prejeli vsa javna sredstva.
Javni sektor pri obsežnejših projektih za vodenje odnosov z javnostjo najame zunanje izvajalce. Zaradi nenavadnih izbirnih pogojev v nekaterih javnih razpisih se je protikorupcijska komisija odločila, da bo preverila, ali izbor ponudnikov PR-storitev namesto po objektivnih kriterijih poteka po političnih, sorodstvenih in drugih vezeh.
Pri tem je analizirala več kot 12 tisoč transakcij javnega sektorja z 257 podjetji PR-storitev, s katerimi so odgovorni v javnem sektorju poslovali od leta 2003 do 2016. Zneski transakcij znašajo skoraj 21 milijonov evrov in pol, podatki pa so dostopni na spletni aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Sloveniji Erar. V primeru treh ponudnikov bo komisija ocenila, ali so podani pogoji za začetek postopka ugotavljanja korupcije. Nobenega od omenjenih še ne morejo razkriti, odgovarjajo v KPK.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Levji delež Pristopu
»Klientelistična omrežja ne določajo trga PR-storitev v celoti ali vsaj ne v pretežnem delu. Kljub temu določena odstopanja kažejo na vzorce spornih praks,« je rezultate komentiral Matjaž Mešnjak s KPK. Še posebej izstopajo izplačana sredstva skupini Pristop, ki je v celotnem obdobju prejela več kot polovico vseh sredstev za PR-storitve, v letih 2003 do 2010 pa 79 odstotkov njihovega deleža. Ta je upadel po letu 2009, kar bi lahko na prvi pogled povezali z menjavo vlade Janeza Janše.
Vendar menjave mandatov je težko povezati s politično pripadnostjo posameznih ponudnikov PR-storitev, opozarjajo v KPK. Zamenjave ponudnikov se ne zgodijo hipoma, prav tako pa se storitve praviloma izplačujejo za nazaj, zato bi lahko bili podatki zavajajoči, so zapisali v analizi. Tudi druge zaključke v povezavi s politično pripadnostjo je zaradi gospodarske krize, hitre menjave vlad in drugega konteksta težko potegniti, opozarja Vid Doria iz Transparency International Slovenija.
Največ izplačil konec leta
Iz porabe sredstev za PR-storitve je razvidno, da je bilo največ izplačil v zadnjih mesecih posameznih let. Hipotetično gre lahko za pokazatelj koruptivnih ravnanj, razlagajo v analizi, vendar je bolj od tega mogoče izplačila v zadnjih mesecih povezati z dejstvom, da gre za zaključek poslovnega leta, ko se lahko končujejo dalj časa trajajoči projekti.
Komisija je v analizi zaznala devet primerov oseb, ki so prejeli plačilo za opravljanje storitev kot samostojni podjetniki posamezniki, čeprav je mogoče iz pogostosti in višin izplačil sklepati, da je šlo za opravljanje nalog iz delovnega razmerja. O tem so obvestili inšpektorat za delo, so zapisali. »Čeprav je analiza KPK dobrodošla, je trenutno preveč površinska. Zdaj so na vrsti pristojne službe in povezava podatkov. Ravno sodelovanja med institucijami bi za ugotavljanje korupcije moralo biti več,« opozarja Doria.
