Miro Cerar meni, da bi ustavno sodišče moralo ugotoviti, ali gre za novo določanje meje s Hrvaško ali le za konkretizacijo te. Mnenje ustavnega sodišča bo zavezujoče, saj tako določa ustava.
Ljubljana - Odločitev vlade, da o arbitražnem sporazumu o določitvi meje s Hrvaško za mnenje povpraša tudi ustavno sodišče, buri duhove v političnih pa tudi v pravniških krogih. Po nekaterih mnenjih namreč arbitražnega sporazuma državni zbor ne more sprejeti, dokler ne spremeni Temeljne ustavne listine. Referendumsko vprašanje, kakršno predlaga vladajoča koalicija, ni po godu SDS, SLS in SNS, zato bo vlada na današnji seji vprašanje morda popravila.
Podrobneje povedano: že ustava določa, da »izreka ustavno sodišče v postopku ratifikacije mednarodne pogodbe mnenje o njeni skladnosti z ustavo«, če to predlaga vlada, predsednik republike ali tretjina poslancev. In vlada se je zdaj ob obravnavi arbitražnega sporazuma s Hrvaško odločila, da zaprosi ustavno sodišče za tako mnenje. Postavila mu je vprašanje, ali je točka 3a arbitražnega sporazuma (ta določa, da arbitražno sodišče določi potek meje med Hrvaško in Slovenijo na kopnem in na morju) v skladu s 4. členom ustave in s Temeljno ustavno listino. Mnenje ustavnega sodišča bo zavezujoče, saj že ustava določa, da je »državni zbor vezan na mnenje ustavnega sodišča«.
Prav določbe Temeljne ustavne listine namreč med delom pravne stroke zbujajo pomisleke o dopustnosti ratifikacije arbitražnega sporazuma. Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (TUL) je temeljni dokument, s katerim je slovenski parlament 25. junija 1991 razglasil neodvisnost Slovenije. Ustava je bila sprejeta šele pol leta pozneje. Četrti člen ustave pravi samo: »Slovenija je ozemeljsko enotna in nedeljiva država.« TUL pa natančneje določa državne meje. O meji s Hrvaško pravi, da je to »meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvatsko v okviru dosedanje SFRJ«.
Po mnenju nekaterih pravnikov tako arbitražni sporazum ni v nasprotju z ustavo, je pa neskladen s TUL. Če bi ga torej hoteli ratificirati, bi bilo najprej treba spremeniti ali vsaj dopolniti TUL.
Meja po starem ali po novem?
Za mnenje o tem, ali je arbitražni sporazum skladen z ustavo in s TUL, smo povprašali tudi dr. Mira Cerarja z ljubljanske pravne fakultete. »Tudi sam vidim to dilemo,« je dejal dr. Cerar. »Za kaj gre? Če bi ustavno sodišče ugotovilo, da arbitražni sporazum v svojih posledicah, torej v odločitvi arbitražnega sodišča, lahko vodi v položaj, ko bi se na novo določale meje med Slovenijo in Hrvaško, potem bi to ne bilo v skladu s TUL, ki pravi, da so meje med državama že obstoječe meje med republikama bivše SFRJ. Če torej ustavno sodišče ugotovi, da bi odločitev arbitraže lahko pomenila novo določitev mej - prvo ali kakršno koli - potem bi neskladje res bilo. V tem primeru bi bilo treba TUL dopolniti z določilom, ki bi govorilo o tem, da je določeni del meje še neopredeljen in da ga je treba opredeliti z mednarodnim sporazumom.« Lahko pa, je dejal dr. Cerar, ustavno sodišče pride tudi do drugačne odločitve: da meja pravzaprav obstaja, arbitraža pa jo bo samo precizirala oziroma konkretizirala. V tem primeru pa ni nasprotja med arbitražnim sporazumom in TUL. »Obe možnosti sta in tukaj prepustimo ustavnemu sodišču, da se o tem opredeli.«
Več v četrtkovi tiskani izdaji Dela