Je projekt za razvoj Kopra Capovista res pravljica?

Koper – V Kopru že približno poldrugo leto v ožjih krogih razpravljajo o dolgoročni urbanistični zasnovi mesta. Župan Boris Popovič je že večkrat povedal, da je projekt Capovista tisti, s katerim bo predstavil del svoje vizije za tretjo kandidaturo za župana.

Kljub temu da projekt že toliko časa obdelujejo predvsem v županovi pisarni, se je v ponedeljek prvič znašel v nekakšni javni obravnavi.

Luka Juri je someščanom prvič javno ponudil provokativno »kost za glodanje«: »Capovista: razvoj ali popokič?« Kakšno urbanistično prihodnost si zasluži Koper? Na poslanskem večeru pa ni bilo nikogar z občine Koper.

Kritične razprave so se lotili potem, ko je Vid Brataševec, oblikovalec in podjetnik z nepremičninami, predstavil projekt Capovista. Povedal je, da je avtor projekta znameniti beneški arhitekt Tobia Scarpa, vendar je prav družba AgensDesign, v lasti Vida in njegovega sina Uroša Brataševca poskrbela za tehnično izdelavo idejne urbanistične zasnove Kopra.

Najprej so nagovarjali Borisa Podrecco in studio Sadar - Vuga. Na koncu je nastala zamisel, ki je samo zasnova in nekakšna urbanistična provokacija, o kateri se bodo urbanisti še pogovarjali, jo dopolnjevali in izboljševali. Občina je za stroške izdelave idejne zasnove odštela med 70.000 in 80.000 evrov, smo izvedeli od Brataševca.

Majhen umetni otok, na njem najvišji svetilnik na svetu

Temeljna zamisel projekta je, da okoli strnjenega mestnega jedra uredi širok obroč s poslovno-rekreativnimi površinami, ki se koncentrirajo v območju od Banke Koper proti tržnici in morju.

Tako bi na morju zgradili velik valobran (mišljen že za marino Žusterna), znotraj teh morskih površin pa nekakšno tehnološko plažo. Na najbolj izpostavljenem delu mesta bi v morju zgradili majhen umetni otok, v obliki atola in na njem 140 metrov visok svetilnik (menda najvišji na svetu), v stavbi pa hotel ali poslovni prostori v 40 nadstropjih. Ob tržnici bi bil velik trg (220 metrov dolg in 90 metrov širok), pod njim 2500 parkirnih mest. Pod trgom bi bili tudi vkopani Piranska cesta in delno cesta Zore Perello Godina. Gradili bi poslovne prostore, razkošna stanovanja, trgovine, lokale, vkopana parkirišča...

Obstaja investitor, 
ki bi bil pripravljen 
uresničiti takšne zamisli?

Koprčani so v razpravi opozarjali predvsem na to, da se vsi ti urbanisti prav nič ne brigajo za potrebe in želje ljudi in da oblikujejo nekaj, kar je precej daleč od njihovih potreb in okusov.

Najbolj so bili hudi na načrte na Muzejskem trgu, kjer bi se sodobna arhitektura preveč bila z zgodovinsko zasnovo. Ker bi samo za gradnjo otoka in velikega svetilnika potrebovali vsaj 200 milijonov evrov, ni nihče verjel, da kjer koli obstaja investitor, ki bi bil pripravljen uresničiti takšne zamisli.

Projekt se je zdel nekaterim razpravljavcem preveč pravljičen, da bi bilo o njem sploh smiselno resneje razpravljati. Prav Vid Brataševec z družbo Prefab 2 namreč že peto leto gradi Zeleni Park 2 (pred tem je zgradil veliko vkopano garažno hišo, ki je kljub pomanjkanju parkirišč skoraj prazna), katere investicijo vrednotijo od 45 do 50 milijonov evrov.

Po toliko letih gradnje niso prodali niti enega samega stanovanja ali poslovnega lokala (za okoli 20 odstotkov jih je rezerviranih). Koprčani so dvomili, kako bodo na veliko snovali sodobno mesto, če še posamezni projekti stojijo. Tudi gradnja olimpijskega bazena, upravno-administrativnega središča in hotela na Bonifiki stoji... Kdaj bodo uresničili velike in pravljične načrte, če še tistih, ki jih gradijo že leta, nikakor ne morejo končati?

Projekt podoben 
predvolilni kampanji?

»Župan takega mesta, kot je Koper, mora imeti vedno v predalu pripravljen podoben projekt. Če državo in mesto obišče kak poslovnež ali državnik, ki bi ga zanimal kak poseben projekt, nas ne sme biti sram pokazati možnim vlagateljem, kakšne ideje imamo,« je povedal Boris Popovič, ko je pred nekaj meseci ta projekt predstavil Lucianu Benettonu, sicer prijatelju arhitekta Scarpe.

Najbolj glasni Koprčani odločno nasprotujejo takšnemu županovemu urbanizmu. Njegovi pristaši (in celo nasprotniki) pa mu priznavajo, da je v preteklih letih večino zastavljenih projektov tudi uresničil in da se Koper prav po svojem dinamičnem urbanističnem razvoju najbolj razlikuje od večine slovenskih mest.

O tem, koliko je ta razvoj primeren in kakšno mesto bodo prebivalci potrebovali čez 20 let, pa se mnenja različna. Za zdaj je ves projekt še najbolj podoben predvolilni kampanji, ki nakazuje, da se tudi koprski občini približujejo volitve.