Ljubljana - »Res je, z Reidlom se poznava in prišel je na kavo, saj je bil ravno takrat v Ljubljani,« je Marjan Senica, zaposlen na upravi za obrambo v Celju (nekdaj v. d. direktorja direktorata za logistiko na obrambnem ministrstvu), včeraj odgovoril na naše vprašanje, ali ga je tik po podpisu pogodbe med Patrio in obrambnim ministrstvom decembra 2006 obiskal Hans Wolfgang Riedl.
»Ni nujno, da sva se pogovarjala o Patrii. Beseda je namreč tekla o neki opremi za skeniranje,« je Marjan Senica, ki je kakršno koli vpletenost v finsko-slovenski orožarski posel že večkrat zanikal, povedal o temi pogovora s takratnim Patrijinim svetovalcem.
Izvedeli smo, da je Riedl Senico v njegovi pisarni na ministrstvu za obrambo po podpisu pogodbe obiskal dvakrat, med prvim in drugim obiskom pa ni minilo veliko časa. Kriminalisti so Senico zaslišali prejšnji teden, ima namreč status osumljenca: »Seveda sem bil zaslišan, vendar o tem ne bi dajal nobenih izjav. V projektu nakupa osemkolesnikov nisem imel nobene vloge, vam bom pa o tem, kdo je posel v celoti zavozil, povedal takrat, ko bo afera končana. Takrat vam bom lahko povedal marsikaj.«
Senica pravi, da slikarja Jureta Cekute osebno ne pozna, saj ga je srečal le nekajkrat, ko je na obrambnem ministrstvu razstavljal slike. Je pa o slikarju, ki je v finsko-slovenskem poslu po doslej znanih podatkih zaslužil 340.000 evrov, na dunajskih zaslišanjih veliko govoril prav njegov delodajalec Hans Wolfgang Riedl. Kriminalistom je namreč namignil, da je Cekuta za Patrio lahko delal tudi mimo njega, torej v neposredni povezavi s finskim orožarjem. »S Cekuto nimamo nobenih stikov in jih tudi, kolikor vem, nismo imeli,« nam je pred časom zatrdil Wulf Hessulf, v Patrii pristojen za marketing in izvedbo projekta v Sloveniji. A Hessulf se o Cekutovi vlogi pri poslu očitno ni pogovoril z Reijom Niittynenom, odstavljenim generalnim zastopnikom za Slovenijo.
»Najtransparentnejši posel stoletja«
Po naših informacijah je Cekuta prav za Niittynena lobiral pri vodilnih politikih in utiral pot na obrambnem ministrstvu. »Delal sem samo za Riedla, s katerim sem imel sklenjeno svetovalno pogodbo,« nam je Jure Cekuta včeraj povedal o svojem prispevku pri »najtransparentnejšem poslu stoletja«. Ko smo mu povedali, da o njegovi povezavi s Patrio ugiba tudi Riedl, je dejal: »Brez komentarja. Ne vem. Me ne zanima.« Slikarja smo poklicali ravno v trenutku, kakor je povedal, »ko končujem portret letošnje femme fatale, katere podelitev bo danes zvečer ob osmih. Pridite.«
O Cekutovem lobiranju pri politikih je po zaslišanju prejšnji teden govoril tudi Janez Janša. Podlago za svoje besede je črpal iz Cekutovega »štabnega dokumenta«, ki so ga nekdanjemu premieru pokazali kriminalisti.
Neuradno smo tudi izvedeli, da je Riedl menda po navodilih svojega odvetnika Dietra Böhmdorferja, nekdanjega avstrijskega pravosodnega ministra, dunajskim kriminalistom ponudil sodelovanje. Spomnimo, da je bil »skesanec« zgovoren že na zaslišanjih v Liechtensteinu, kjer je »namočil« Jožeta Zagožna. Ta je lani svojo vpletenost v finsko-slovenski posel, čeprav je na seznamu osumljenih, v celoti zanikal, po našem razkritju Riedlovih besed pa je svojo resnico povsem spremenil: »Bilo je v obdobju, ko je na oblast prišla vlada Janeza Janše. Črnkovič [Ivan Črnkovič je direktor Rotisa, Patrijinega zastopnika pri nas] me je takrat poklical in rekel: 'Zdaj ste vi v vladi, pa nimam nobenega dela; Jože, bodi vsaj toliko fer, pa jim povej, da sem v redu.' Pa sem rekel - dobro, bom uredil.«
Zagožen sicer še trdi, da druge vloge v zadevi ni imel, vendar je Riedl na enem od zaslišanj jasno povedal, da ga je v posel po priporočilu Walterja Wolfa povabil predvsem zato, ker je imelo Gorenje za izdelavo oklepnikov dovolj denarja. Pa tudi v Niittynenovih zapiskih, ki jih imajo tudi kriminalisti, piše, da je Zagožen vpliven človek v Janševi stranki.
Iz sredine tiskane izdaje Dela